Obširnejša reportaža s terena je del nove številke tednika Družina (49/2021). V nadaljevanju sledi le nekaj utrinkov, ki jih delimo z bralci spletne strani.

»Letnik 1952. Covidna pljučnica. Pljuča ima močno poškodovana, ne more več dihati sam. Potrebuje umetno dihanje, da si pljuča odpočijejo.«

Pacienti, ki jih prebudijo iz umetne kome, so nemirni. »Tako hudih in dolgih delirijev kot po prebolenem covidu se ne spomnijo niti najstarejši zdravniki,« pravi dr. Janez Dolinar. FOTO: Ksenja Hočevar

»Letnik 1981. K nam so ga pripeljali naravnost z urgence. Okužbo z virusom je preboleval doma, dokaj normalno je dihal, začel pa je modreti v obraz, tresel se je, pohajale so mu moči … Predno smo ga intubirali, smo ga povezali z videoklicem z domačimi – prosil jih je, moledoval, naj se gredo cepit. On ni cepljen in nima pridruženih bolezni.«

Novi del intenzivnega oddelka novomeške bolnišnice je med najbolj sodobno opremljenimi bolnišničnimi sobami v Sloveniji. FOTO: Ksenja Hočevar

»Letnik 1952. Pri nas je 23 dni. Zbujamo ga, nemiren je, v deliriju. Zahteva, da ga pustimo pri miru, prepričan, da mu hočemo škodovati. Ko je bil priklopljen na aparate, ko mu je kri 'pumpala mašina', je bil 'srečen', miren. Tako hudih in dolgih delirijev po ekstubaciji ne pomnijo niti zdravniki z najdaljšim stažem. Včasih traja tudi 14 dni, da se po zbujanju umiri. Prvi dnevi so najbolj kritični, nevaren je sam sebi. Tak pacient mora imeti ob sebi medicinsko sestro 24 ur.«

Vsak člen verige v oskrbi pacienta je pomemben, začenši s čistilkami in pericami. FOTO: Ksenja Hočevar

»Letnik 1937. Je covid pozitivna in ima več pridruženih bolezni. Pripeljali so jo z navadnega covid oddelka, okužila se je doma. V bolnišnici je že od oktobra, v teh 28 dneh je videla marsikaj: sprejeme, odpuste, uspavanja, zbujanja, oživljanja, smrti …«

To je bila podoba intenzivne covid enote Splošne bolnišnice Novo mesto na zadnji novembrski petek. Postelja ob postelji, med njimi je prostor le za ogromne aparature in medicinsko osebje. Vseh 19 postelj je zasedenih, 19 ljudi bije bitko za življenje. Nekateri med njimi že mesec in več. Trije zdravniki, osem medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, fizioterapevta, delujejo mirno in usklajeno. Vsak ve, kje je njegovo mesto.

Vesna Veselič je glavna medicinska sestra intenzivnega oddelka Splošne bolnišnica Novo mesto. FOTO: Ksenja Hočevar

Aparature piskajo ves čas, brez panike – včasih le s pogledom prek plastike in prikimavanjem – najdejo, kje med stotinami gumbi in cevk piska in kdo bo poskrbel za »utišanje«. Štejejo minute, gre za življenje. V belih skafandrih se med aparaturami in posteljami gibajo, kot bi jih imeli na sebi od nekdaj, pod ogromnim pokrivalom s cevjo, ki jim omogoča lažje dihanje, se zazna utrujenost in zaskrbljenost; ob srečanju z očmi s pacientom pa nasmeh, ki tolaži: »Vse bo še dobro!«

»Gospa, sedaj vas bomo uspavali, da si bodo vaša pljuča odpočila in obnovila, ko se boste zbudili,« pomirja prestrašene bolnike zdravniško osebje. FOTO: Ksenja Hočevar

Požrtvovalni trud zdravstvenega osebja na intenzivnem covid oddelku novomeške bolnišnice lahko še podrobneje spoznate v fotografijah novinarke Ksenje Hočevar. Obširnejšo reportažo pa najdete v novi številki tednika Družina (49/2021).

1/9