Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Podoba sveže prelite krvi mučencev

Za vas piše:
M. Š.
Objava: 13. 11. 2015 / 14:33
Oznake: Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:26
Ustavi predvajanje Nalaganje

Podoba sveže prelite krvi mučencev

Srbskega pravoslavnega ikonografa so se globoko dotaknile usmrtitve islamskih skrajnežev.

21 koptskih kristjanov, ki so jih obglavili pripadniki teroristične milice »Islamska država« v Libiji, je bilo mrtvih komaj nekaj tednov, ko jih je koptska pravoslavna Cerkev že razglasila za mučence in jih uvrstila na svoj cerkveni koledar.

Podobe njihove usmrtitve na obali Sredozemskega morja v Severni Afriki, ki so zaokrožile po medijih, so povsem osupnile svet. Globoko so se dotaknile tudi srbskega pravoslavnega ikonografa, ki živi v Nemčiji. Ikona, ki jo je napisal – oziroma narisal – je bila prodana na dražbi, izkupiček prodaje pa je avtor namenil pomoči družinam 21 obglavljenih žrtev.

Nikola Sarić je izrazil tudi upanje, da bodo ljudje ob ogledovanju ikone z naslovom »Sveti libijski mučenci« molili za spreobrnjenje teroristov.

Sarić, rojen leta 1985 v Bajini Bašti v Srbiji, je leta 2014 končal študij na Akademiji srbske pravoslavne Cerkve za umetnost in konservacijo. Od leta 2011 živi in dela v Hannovru v Nemčiji. O svojem delu je spregovoril za katoliški portal Aleteia.



Kako ste prišli do zamisli, da napišete ikono o teh mučencih?

Videl sem fotografije in poročilo na spletu in seveda se me je, kot toliko drugih ljudi, globoko dotaknila. Razmišljal sem o njih in zamisel se mi je porodila povsem spontano.

Mislim, da sem to storil tudi iz ljubezni in spoštovanja do njih. Zelo osebno je bilo. Ves čas sem jih imel v mislih in zamisel se je porodila čez čas, kot večina drugih pri mojem delu. Razmišljam o določeni temi in ta se sčasoma sama razvije.

Povejte kaj o sebi in svojem delu!

Prihajam iz Srbije, v Hannovru pa imam studio, v katerem ustvarjamam pretežno podobe z versko tematiko. Ikonografijo sem študiral v Beogradu, na Akademiji cerkvene umetnosti.

Verska tematika me izredno zanima. Številni vidiki so mi všeč na povsem osebni ravni, kot človeku, ki opaža zgodbe v vsakdanjem življenju in na njihovi podlagi pride do različnih zaključkov. To so splošni zaključki in vedno me navdihujejo, po svoje si jih razlagam in upam, da si ljudje preko mojih podob ustvarijo svoje zgodbe in naredijo svoje zaključke.

Kaj mislite s tem, da ste človek, ki opaža zgodbe v vsakdanjem življenju?

Do teh zgodb pridemo s pomočjo bogoslužja ali vere in o njih veliko razmišljam. To so zgodbe o nas, o ljudeh, o svetu, o tem, kaj je dobro in kaj slabo, o Bogu, pa o odnosu med Bogom in človekom ter o odnosih med ljudmi. So splošne in brezčasne.

O čem ste razmišljali in kaj ste občutili, ko ste pisali ikono o 21 mučencih?

Sedla mi je v srce, ta zgodba in podobe, res so osupljive. Gre pravzaprav za zgodbo, ki jo iz zgodovine mučeništva že poznamo. Celoten zgled vztrajanja pri Bogu, pri Kristusu, in biti na to ponosen, vztrajati v njegovi ljubezni, vse to se mi zdi izjemno močan zgled. Takšne zgodbe razumem zelo osebno in kot kristjanu mi veliko pomenijo. Vzljubil sem jih in tako se je porodila tudi moja zamisel.

Zelo težko pa je analizirati, zakaj sem do ideje sploh prišel. To je preprosto moj slog, ki se je razvil v letih študija in ki se še vedno razvija. Vizualni jezik je zelo podoben mojim drugim delom. Dejansko se ustvarja sam.

Tudi rablje ste vključili v ikono. Seveda so del zgodbe, toda ali jih namenoma niste želeli izključiti?

Vključitev rabljev, teroristov, morilcev, ni nič novega v vizualni pripovedi, posebej v ikonografiji, tudi tistih ne, ki ubijajo mučence. Po drugi strani gre tudi za dokumentiranje dogajanja: ti ljudje so ubili te ljudi. Ikona dokumentira dogajanje zgodbe. Lahko si jo predstavljamo brez njih, toda imeli bi povsem drugačen občutek, drugačen pogled na vse skupaj. Tukaj so in podoba pripoveduje zgodbo o grozi, o umoru človeka. Je pa to tudi zgodba o življenju, zgodba o komunikaciji in odnosu med Jezusom in mučenci. Zato se mi zdi dobro, da imamo oba vidika zgodbe.

Ali ste morda pomislili, da bi ljudje, ki si bodo ogledovali ikono in ob njej molili, morda molili za spreobrnjenje teh rabljev?

To bi se mi zdelo prav, da za nekoga molimo. Saj molimo za svoje sovražnike in tiste, ki nam delajo zlo. Povabljeni smo, da molimo za vse ljudi. Če to drži, bom vesel, če se bo kaj takega res zgodilo – če si bo kakšen izmed rabljev premislil, če bo obžaloval svoje dejanje in se zanj pokesal.

Vir: www.aleteia.org
Foto: Aleteia

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh