Beseda podjetnik v slovenskih razmerah sproža mešane odzive in razumevanja, pogosto se celo zdi, da prevladujejo izrazito negativna, zaznamovana »s škodoželjnostjo, ki je bila v teh krajih zasejana na osnovi podjetništvu sovražnega delovanja celotnega državnega aparata« v prejšnji nedemokratični ureditvi. To je le ena izmed ugotovitev pogovora, ki so ga založba Družina, Katoliški inštitut in njegova Fakulteta za poslovne vede ter Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS) priredili v sredo, 21. marca, povod zanj pa je bil nedavni izid knjige Podjetnik in njegov poklic slovenskega rojaka iz Argentine, ekonomista dr. Marka Kremžarja.

Foto: Tatjana Splichal

Uvodno ugotovitev o (post)socialistični zavistni škodoželjnosti in zavisti je izrekel Matej Kovač, pisec spremne besede h Kremžarjevi knjigi, podjetnik, ki ta čas večino časa preživi na Hrvaškem in v Turčiji, bralci Družine pa ga poznajo kot pisca v rubriki »na prepihu«, v kateri se pogosto loteva prav ekonomsko-političnih zagat in slepih ulic, v katerih se je slovenska družba znašla zlasti zaradi nepredelanih usedlin iz preteklosti.

Iz teh usedlin sicer izvira tudi v marsičem razumljiva kritičnost do nekaterih pojavov med slovenskimi podjetniki. Ti imajo namreč, kot ugotavlja Kovač, trojni izvor: v podjetniškem »stanu« so se pri nas po spremembi sistema znašli tisti krogi, ki so poskušali in v mnogih primerih tudi uspeli zlorabiti v propadlem gospodarskem režimu pridobljena upravljavska upravičenja in jih pretvoriti v lastninska upravičenja. Druga vrsta podjetnikov, ki po Kovačevih besedah »k sreči izumira«, so tisti, ki so podjetništvo v novem administrativnem okviru videli predvsem kot priložnost za prevare in goljufije.

Njihovo ravnanje je bilo mogoče predvsem zato, ker je (bila) možnost, da bodo za svoje prestopke hitro sodno procesirani, tako majhna, da nanje ni imela nikakršnega preventivnega učinka. Za obema skupinama »podjetnikov« so praviloma ostajala poslovna pogorišča, prevarani delavci in mali delničarji oziroma ogoljufani kupci in kreditorji. Tretjo podjetniško skupino pa tvorijo ljudje, ki so z lastnim delom, inovativnostjo in kapitalom ob zavestnem tveganju prepoznali in uresničili poslovno priložnost ter ustanovili podjetja, ki so skozi razvoj iz garažnih in obrtnih razmer neredko prerasla tudi v pomembne delodajalce.

V to skupino sodi tudi drugi sogovornik pogovornega večera Janez Debevec, direktor podjetja Famm Co., ki že 25 let nastopa na trgu prodaje osebnih, tovornih, gradbenih ter kmetijskih pnevmatik. V poslovne vode je »skočil« iz razmeroma dobro plačane in varne službe v Slovenski vojski in se tako odločil za po eni strani tvegano in naporno življenjsko pot, ki pa je po drugi strani ob številnih izzivih prinesla tudi veliko zadovoljstva, srečevanj z novimi ljudmi, kraji, kulturami.

Debevec je, izzvan z vprašanjem voditeljice pogovornega večera Kaje Kosec, članice ZKPS, med drugim spregovoril tudi o duhovni, stvariteljski razsežnosti podjetništva. Uspešen podjetnik namreč prepoznava priložnosti, mimo katerih vsak dan hodi veliko ljudi, pa jih ne vidijo. Kako to pojasniti? Nekateri to razlagajo kot srečo pri uresničevanju pogosto skorajda norih zamisli, drugi govorijo o pravih ljudeh na pravem mestu ob pravem času, sam pa v luči vere v tem vidi »milost Svetega Duha«, za kar je vsak dan svoje poslovne poti zavestno hvaležen.

Poslovna pot vsakega podjetnika, ki svoje poslanstvo utemeljuje v etičnem odnosu do vseh deležnikov, je tesno povezana s krepostmi, kot so razumnost, pogum, zmernost in pravičnost. Prav kreposti so, ne da bi avtor to posebej izpostavljal, tudi rdeča nit Kremžarjeve knjige. Eden ključnih izzivov sodobnega podjetništva je torej, kako jih pri svojem delu, v katerem se prepleteta svoboda in odgovornost, primerno uresničevati, da »obotavljivosti ne 'prodamo' za zmernost, lahkomiselnosti za pogum, skopuštva za zmernost, farizejstva in nevoščljivosti za pravičnost,« je dejal Matej Kovač.

Podjetniški poklic je v tem pogledu stalno iskanje ravnovesja, slovenskim podjetnikom pa je pri tem, »da bi bili poslovno uspešnejši in hkrati boljši ljudje«, v veliko spodbudo in pomoč prav Kremžarjeva knjiga.

Dr. Marko Kremžar za decembrski Slovenski čas

Ali imajo kristjani v poslovnem svetu večjo odgovornost od tistih, ki svojih ravnanj ne utemeljujejo v veri? »Kristjan, najsi bo poslovnež ali ne, ima v družbi večjo odgovornost od nevernih. Ve, da je za svoje delo in opustitve odgovoren pred svojo vestjo, pred družbo in pred Stvarnikom. Kolikor večje je spoznanje, kolikor večji so prejeti darovi, tem večja je odgovornost za tvarno in duhovno blaginjo bližnjih. Biti kristjan je osebna naloga in odlika pa tudi družbeno poslanstvo, pomeni biti sol in kvas. Osebna ali skupinska brezbrižnost, zagledanost vase ni skladna z evangeljskim naukom. Celo osebna svetost je daleč od sebičnega individualizma in vsebuje družbeno odgovornost.«

Celoten pogovor z dr. Markom Kremžarjem lahko preberete tule. Več o predstavitvi knjige pa si oglejte v spodnjem videoposnetku.