Papež Benedikt XVI. bo v baziliki sv. Petra v Vatikanu med slovesno mašo na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, v sredo, 29. junija 2011, mariborskemu nadškofu metropolitu msgr. dr. Marjanu Turnšku, izročil palij, sporočajo s Tiskovnega urada SŠK.

Pomen palija in zgodovinsko ozadje

Palij je zunanje znamenje polnosti metropolitove službe in obenem izraz edinosti, ki metropolite povezuje s papežem in Svetim sedežem. Metropolita po imenovanju veže dolžnost prositi papeža za palij v treh mesecih po škofovskem posvečenju oz. po prevzemu škofije, če je že posvečen. Palij lahko prejme tudi iz rok kardinala protodiakona, zanj pa lahko zaprosi tudi po pooblaščencu. Zunaj svoje cerkvene pokrajine palija ne sme nositi.

Palij je bil v stari Grčiji poseben plašč, ki so ga nosili predstavniki višjih slojev. V prvi Cerkvi je bil tak plašč posebno znamenje odlikovanja zaslužnih oseb. Danes je palij samo še ovratnica iz bele volne, široka približno 5 cm, pretkana s črnimi križi in s trakovoma, ki padata, eden po prsih, drugi po hrbtu. Prvotno je tak palij nosil samo papež, nato ga je začel podeljevati škofom kot znamenje odlike. Od 9. stoletja naprej so palije dobivali nadškofje, po liturgičnih reformah, ki so sledile 2. vatikanskemu cerkvenemu zboru (1963–1965), pa dobijo palij samo nadškofje, ki so obenem tudi metropoliti. Metropoliti nosijo palij v mejah svoje cerkvene pokrajine pri slovesnejših opravilih.

Palij je stkan iz volne jagnjet, ki jih na praznik sv. Neže (21. januarja) vsako leto blagoslovijo po pontifikalni maši v cerkvi sv. Neže zunaj obzidja v Rimu. Ovčja volna metropolita spominja, da mora posnemati Jezusa – dobrega pastirja (prim. Jn 10,1–21), ki je odšel iskat izgubljeno ovco in jo prinesel nazaj k čredi, končno pa dal zanje tudi svoje življenje. Metropolit naj bo kot pastir vedno skrben in buden, da mu katere od ovac ne bi raztrgal volk. Papež jih na predvečer praznika sv. apostolov Petra in Pavla slovesno blagoslovi nad grobom sv. Petra v baziliki sv. Petra. Palije nato hranijo v posebni skrinjici v oltarju (konfesiji) nad grobom sv. Petra. Palij je vezan na osebo vsakega metropolita in ga morajo ob njegovi smrti skupaj s truplom položiti v grob.

Cerkvena pokrajina ali metropolija

Metropolit je predsednik cerkvene pokrajine (metropolije). Njegovi službi pripadajo dolžnosti in pravice kot so: nadzor nad vero in disciplino v podrejenih škofijah, vizitacije ter izvrševanje obredov v celotni cerkveni pokrajini.

Cerkvena pokrajina je način organiziranja sosednjih delnih (krajevnih) Cerkva oziroma škofij v višje strukture po teritorialnem kriteriju, kot določa kan. 431 Zakonika cerkvenega prava (ZCP). Cerkvena pokrajina je ustanovljena z namenom pospeševanja skupne pastoralne dejavnosti sosednjih škofij. Samo vrhovna cerkvena oblast (Sveti sedež) ima po posvetovanju s škofi pravico ustanoviti, razpustiti ali obnoviti cerkveno pokrajino. Nosilec oblasti v njej je pokrajinski cerkveni zbor in metropolit. Več cerkvenih pokrajin lahko sestavlja eno samo škofovsko konferenco.

V Cerkvi na Slovenskem imamo od 7. aprila 2006 dalje dve metropoliji: ljubljansko sestavljajo ljubljanska nadškofija ter koprska in novomeška škofija, mariborsko pa mariborska nadškofija ter celjska in murskosoboška škofija. Mariborski nadškof metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek je drugi metropolit po ustanovitvi mariborske metropolije.