Počitniško delo postaja vse bolj priljubljena izbira med dijaki in študenti, ki se zavedajo pomena dejavnega preživljanja prostega časa ter razvoja lastnih veščin in kompetenc.

Mladi želijo delovne izkušnje, pa ne dobijo priložnosti 

Znotraj slovenskega šolskega sistema le redki mladi v času šolanja pridejo do globljega stika s trgom dela. Mladim pa ni dovolj le znanje, ki ga dobivajo v učilnicah in iz šolskih knjig, ampak se želijo preizkusiti v praksi. »Delodajalci pogosto iz različnih razlogov, velikokrat pa zgolj iz navade in premalo informacij, ponujajo študentsko delo starejšim od 18 let. Mlajši dobijo premalo priložnosti za prve izkušnje in zaslužek. Pa si jih želijo,« pravijo na e-študentskem servisu. 

Mladi med iskanjem dela. FOTO: Pexels

Z vključitvijo mladih delodajalci prispevajo:

• k reševanju svojih kadrovskih stisk in potreb ob velikem pomanjkanju kandidatov za delo,
• k vzgajanju bodočih kadrov za svoje potrebe,
• k uspešnemu dolgoročnemu kadrovanju,
• k vključevanju mladih na trg dela,
• da mladi lahko pokažejo in razvijejo svoje sposobnosti in kompetence ter pridobijo delovne navade.

Ponudba del je še vedno zelo velika

Generacije dijakov in študentov se zmanjšujejo, obenem pa imajo zaradi šolskih obveznosti manj časa za delo. V šolskem letu 2021/2022 je bilo v primerjavi s šolskim letom 2011/2012 15 odstotkov manj dijakov in študentov, v primerjavi s šolskim letom 2007/2008 pa kar 25 odstotkov manj. Ponudba del delodajalcev (4800 prostih del) presega povpraševanje s strani dijakov in študentov. 

Ta demografska vrzel in vse večje konkuriranje delodajalcev za nove sodelavce se odraža pri iskanju kandidatov za nekatera dela. V času počitnic je več ponudbe za delo v turističnih središčih, denimo učitelji plavanja, animatorji, reševalci iz vode in podobno.  

Dekleta zanima delo v administraciji, fante pa težja fizična dela 

Dijaki iščejo predvsem enostavna dela, kot so pakiranje in deklariranje. Dekleta zanimajo tudi dela v administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih, saj v kratkem času lahko zaslužijo več. Za študente, bolj izkušene in starejše dijake so na voljo zahtevnejša, strokovna dela z različnih področij (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing), dela v gostinstvu in turizmu.

Povišanje urne postavke 

V zadnjem letu, ko vlada izrazito pomanjkanje po kandidatih za delo, opažamo povišanje urnih postavk. Tako se je v zadnjih dveh letih povprečna urna postavka za študentsko delo dvignila približno za 1,5 € bruto na uro oziroma kar za 25 odstotkov in trenutno znaša 8 €/h bruto na uro (6,76 €/h neto). 

Urne postavke so se dvignile, minimalna postavka je 6,92 €/h bruto, povprečna pa že 8 €/h bruto. 

Najbolj in najmanj plačana dela so ...

Najbolj zaželena dela pri mladih so tista, ki so najbolje plačana, jih lahko opravljajo pri uglednih delodajalcih in predvsem strokovna dela v smeri šolanja, ki prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve. Najbolje plačana dela zahtevajo določeno znanje, veščine in izkušnje. Najvišje postavke za poučevanje in inštrukcije se začno pri 12 €/h bruto, vaditelji/trenerji plavanja so plačani 11,9 €/h bruto, računalničarji in programerji nad 11,2 €/h bruto in selilci najmanj 10 €/h bruto.

Najslabše plačana dela so tista, ki so plačana po minimalni urni postavki. Takih je približno 10 odstotkov. Primeri del, ki so plačani po minimalni urni postavki so: delo v proizvodnji, skladišču, pomoč pri prodaji, pomoč v kuhinji, pomoč pri strežbi.