Šolske torbe otrok so še vedno v kotu. Čakajo, da jih napolnimo s knjigami, zvezki in ostalimi potrebščinami, ki jih bodo potrebovali v šoli. A to lahko še počaka, saj je do začetka novega šolskega leta še nekaj časa.

Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, 7/2022.

Lahko se odpravimo na krajši izlet na bližnji hrib. Dolgi, vroči poletni dnevi so lahko kot nalašč za namakanje v vodi. Na razgrnjeni brisači lahko poležavamo na travniku in prebiramo knjige. Ali pa se igramo družabne igre. Lahko si privoščimo kakšen piknik.

Je poletje drugačen čas?

Pa je počitniški čas res namenjen popolnemu odklopu od stvari, ki jih počnemo med letom? Je poletje drugačen čas? Ali gre tudi Gospod poleti na dopust? Nas poleti ne sliši, ko ga prosimo, ko mu izrekamo svoje zahvale? Ko mu izročamo v varstvo svoje domače, otroke, svoje poti? Ko gremo poleti v cerkev, ali tam ni Boga?

Odgovor je preprost. Gospod nima dopusta. Nima počitnic. Za nas ima vedno čas. Nanj se lahko obrnemo kateri koli trenutek dneva. Nikdar nas ne zavrne. Zakaj bi torej mi pozabili nanj? Zakaj bi rekli, da poleti pa res nimamo časa za Boga, za obisk svete maše? Ob vsem prostem času, ki ga imamo in ga znamo zapolniti z različnimi stvarmi, se zagotovo najde tudi čas za Gospoda. Pa sploh ni potrebno, da nam zaradi tega zmanjka časa za druge stvari. Preprosta molitev, pesem, sklenjene roke. Vse to so znamenja, da Nanj nismo pozabili.

Gospod nima dopusta. Nima počitnic. Za nas ima vedno čas. Nanj se lahko obrnemo kateri koli trenutek dneva. Nikdar nas ne zavrne.

Dan je dolg 24 ur. Razdelimo si ga tako, da bomo imeli za vse dovolj časa. In ta čas nam ne sme biti stran vržen čas. Na to ne smemo gledati kot na potrato časa. Za večnost gre. Tja želimo priti in tja nas bo pripeljal čas, ki ga bomo namenili Gospodu.

Kar sprejmemo v srce, nam ne more nihče odvzeti

Torej, kakšen je načrt za današnji dan? Gremo v hribe ali se ohladit v bližnjo reko? Naj bo odločitev taka ali drugačna, najprej se ustavimo v cerkvi. Kamorkoli že gremo, nekje na poti je zagotovo cerkev, v katero lahko vstopimo in obiščemo Gospoda, ki nas nestrpno čaka. Vesel nas bo.

Marija v današnjem evangeliju sedi pri Gospodovih nogah in posluša njegovo besedo. Vtisne se ji v spomin in tam bo ostala, da bo o njej lahko premišljevala. Tudi mi poslušajmo Gospoda. Želim vam, da se besede, ki nam jih vsem namenja, zasidrajo v srca, in da o njih premišljujemo. Kajti tega, kar sprejmemo v srce, nam ne more nihče odvzeti. In z obiskom svete maše si tudi mi izberemo boljši del, ki nam ne bo odvzet.

Simona Jezeršek je mati osmih otrok in župljanka župnije Preska.

Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, 7/2022, molitveno-bogoslužni reviji, ki pri založbi Družina izhaja vsak mesec. Revijo lahko prelistate TUKAJ in naročite TUKAJ. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin. Spremljajte tudi spodbudne misli iz Magnificata na Facebooku.