Pobudniki izhajajo iz širših krogov združenj, ki združujejo osebe iz sveta kulture, znanosti in podjetništva. Na pogovor o slovenski politični sredini so bili povabljeni sogovorniki iz vrst političnih strank, ki se nahajajo med obema profiliranima slovenskima političnima stranema, upoštevaje nekaj v nadaljevanju zapisanih idej.

Dobro bi bilo, da sredinske stranke, vladne in opozicijske, parlamentarne in neparlamentarne, oblikujejo zavezništvo, ki naj prinese v slovenski politični prostor tretjo možnost, tisto, ki bo tudi najbližja vrednostnemu središču današnje slovenske demokratične države.

Kdo so podpisniki?

Pod pobudo, ki jo je v javnost poslalo tajništvo Katedrale svobode, se je podpisalo devet slovenskih razumnikov (po abecednem vrstnem redu priimkov): dr. Matej Avbelj, dr. Peter Jambrek, dr. Ernest Petrič, Janez Podobnik, dr. Dimitrij Rupel, dr. Ivan Štuhec, dr. Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž Zalaznik.

Vsestranski kulturni boj, ki ovira normalno delovanje države

Podpisniki uvodoma poudarjajo, da zdajšnja politična kultura v državi ni dobra, preveč enostranske in pristranske komunikacije med političnimi predstavniki, med njimi in mediji, med vladnimi in nevladnimi ustanovami pa se pogosto spreminjajo že v vsestranski kulturni boj, ki ovira normalno delovanje države. Pogosti so tudi očitki, da so Slovenci med seboj usodno sprti, sovražni, razklani in razdeljeni.

Pod pobudo so se podpisali: dr. Matej Avbelj, dr. Peter Jambrek, dr. Ernest Petrič, Janez Podobnik, dr. Dimitrij Rupel, dr. Ivan Štuhec, dr. Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž Zalaznik.

Slovenija ne sme obtičati v sovražnih sporih in spopadih za oblast

»Slovenija je v prelomnem obdobju, ko vsi upamo, da se tranzicija končuje in da po dolgih desetletjih postajamo normalna evropska družba in država. Zlasti težavno je stanje zaradi dolgotrajne zdravstvene krize. Sicer običajna protestna združevanja se marsikje in marsikdaj spreminjajo iz dobronamernih mirnih zborovanj v nestrpne, nasilne in za demokracijo neproduktivne poulične konfrontacije. Slovenija ne sme obtičati v sovražnih sporih in spopadih za oblast,« opozarjajo podpisniki.

Umetno ustvarjene delitve bi oteževale življenje ljudi

To velja še posebej za čas prihajajočih političnih tekmovanj v supervolilnem letu 2022. Parlamentarne, občinske in predsedniške volitve bodo po mnenju podpisnikov zahteven izziv, s katerim se sooča slovenska demokratična kultura, umetno ustvarjene delitve pa bi v tem zgoščenem političnem času ovirale delovanje inštitucij države in oteževale življenje njenih ljudi.

Vse bolj nestrpni spori vlečejo družbo v težko obvladljivi vrtinec, katerega talka postaja vsa slovenska družba. To tudi preprečuje učinkovit spopad z epidemijo in onemogoča normalno politično življenje, zato zavračamo idejo, da naj bi Slovenija izbirala le med dvema opcijama. Slovenski volivci si zaslužijo več.

Pretirana, neproduktivna, škodljiva polarizacija

Nasprotja med političnimi poli so normalna, nadaljujejo v Katedrali svobode, a je polarizacija slovenskega političnega prostora v zadnjem letu pretirana, neproduktivna in škodljiva. »Vse bolj nestrpni spori vlečejo družbo v težko obvladljivi vrtinec, katerega talka postaja vsa slovenska družba. To tudi preprečuje učinkovit spopad z epidemijo in onemogoča normalno politično življenje, zato zavračamo idejo, da naj bi Slovenija izbirala le med dvema opcijama. Slovenski volivci si zaslužijo več,« so prepričani podpisniki.

Zidove izključevanja je treba podreti

Zidove izključevanja je treba podreti, kakor se nam je posrečilo ob osamosvajanju in ustanavljanju samostojne slovenske države, dodajajo: »Vemo, da je možno sprostiti politična razpoloženja – kot se je to že zgodilo na pobudo slovenskih intelektualcev v zgoščenem zgodovinskem času slovenske pomladi.«

Pobuda spodbuja vsakršne ustvarjalnosti, podjetniške pobude, spoštovanje med mladimi in starejšimi generacijami, pozitivni odnos do slovenstva in inštitucij slovenske države. Zato je sredina prostor civilne družbe ter kulturnega in akademskega snovanja.

Sproščanje, sodelovanje in povezovanje na politični sredini

Za demokratične države značilno politično tekmovanje je nujno tudi pri nas, zato se v Katedrali svobode zavzemajo za sproščanje, sodelovanje in povezovanje na politični sredini in iščejo poti, da bi zaživela slovenska moderna politična kultura, značilna za zahodno civilizacijo. »Slovenija potrebuje sredinsko, umirjeno, a jasno in povezovalno politično govorico, ki naj bo temelj za nove oblike sodelovanja v političnem prostoru,« izpostavljajo podpisniki.

Pristno ljudska, svobodomiselna in odprta celovita sredina

Gre za politično sredino, dodajajo, ki se širi na obe strani sredinske ločnice, kajti šele celovita sredina je lahko pristno ljudska, svobodomiselna, spoštljiva do izročil prejšnjih generacij, pa tudi odprta za vedno sodobne vrednote socialne države v urbanih in podeželskih okoljih. Tako jedro slovenske politične sredine sega iz središča v vse slovenske dežele in z enakim spoštovanjem nagovarja mesta in vasi.

Slovenija je v prelomnem obdobju, ko vsi upamo, da se tranzicija končuje in da po dolgih desetletjih postajamo normalna evropska družba in država.

Vključevalna pobuda, ki gradi na povezovanju in sodelovanju

»Sedanja pobuda je vključevalna. Gradi na povezovanju in sodelovanju. Predpostavlja širino, politično kulturo civilnosti, strpnosti in osebnega poštenja. Spodbuja vsakršne ustvarjalnosti, podjetniške pobude, spoštovanje med mladimi in starejšimi generacijami, pozitivni odnos do slovenstva in inštitucij slovenske države. Zato je sredina prostor civilne družbe ter kulturnega in akademskega snovanja,« podčrtavajo v Katedrali svobode.

Ustvariti in zagotoviti skupno tretjo pot

Zavezništvo za politično sredino pa ne sme ovirati ali omejevati identitete in avtonomije obstoječih, sedaj delujočih, niti pravkar ustanavljanih političnih strank in gibanj. Sredinsko zavezništvo mora, so prepričani podpisniki, od vsega začetka javno ustvariti in zagotoviti skupno tretjo pot, ki bo podlaga za strpno in spoštljivo politiko. Gre tudi za uveljavitev pristno evropskih vrednot, za krepitev evropskega slovenstva.

Katedrale svobode je neformalno združenje oseb, ki usklajujejo spoznanja in mnenja o pomembnih vprašanjih slovenske republike. Njeni sodelavci so osebnosti iz sveta kulture, znanosti, podjetništva in politike, njihov namen pa je prispevati za soglasje o programskih točkah nacionalnega programa za sproščeno in svobodno Slovenijo.

Tretja možnost

»Dobro bi bilo, da sredinske stranke, vladne in opozicijske, parlamentarne in neparlamentarne, oblikujejo zavezništvo, ki naj prinese v slovenski politični prostor tretjo možnost, tisto, ki bo tudi najbližja vrednostnemu središču današnje slovenske demokratične države. In ki bo napredovala po poti moderne države, temelječe na spoštovanju človekovega dostojanstva, ustvarjalnosti svobodnih ljudi ter na demokraciji pravne in socialne države,« zaključujejo v Katedrali svobode.

Dialog in nasprotovanje izločevanju

Pot do tako razumljene, normalno delujoče države po njihovem vodi prek dialoga in sodelovanja med različnimi idejami in interesi, ključ do uspeha pa je v rokah in glavah ljudi, ki verjamejo v dialog in sodelovanje in nasprotujejo izločevanju. »K skupnim prizadevanjem so povabljene zlasti stranke med obema aktualno profiliranima poljema slovenske demokracije. Toda konstruktivni pogovor, h kateremu vabimo, ne nasprotuje, temveč povezuje v iskanju odgovorov na vprašanje, kakšno Slovenijo si želimo.«

Kaj je Katedrala svobode?

Pobuda torej prihaja iz vrst Katedrale svobode, neformalnega združenja oseb, ki usklajujejo spoznanja in mnenja o pomembnih vprašanjih slovenske republike. Njeni sodelavci so osebnosti iz sveta kulture, znanosti, podjetništva in politike, njihov namen pa je prispevati za soglasje o programskih točkah nacionalnega programa za sproščeno in svobodno Slovenijo.