Postaje križevega pota. Foto: Oton Naglost

V postnem času, ki smo ga začeli s pepelnično sredo, kristjani premišljujemo o veri in Jezusovem trpljenju. To je upodobljeno v skoraj vsaki cerkvi v križevem potu, letos pa bo tudi uprizorjeno v Škofjeloškem pasijonu. Začetnica pobožnosti križevega pota naj bi bila Jezusova mati Marija, ki naj bi pogosto prehodila pot trpljenja, po kateri je stopal njen edinorojeni sin.

Ta ljudska pobožnost je priljubljena oblika molitve med številnimi verniki. Združuje spontano gibanje s podobo in razmišljanjem, ob tem je lahko združevati Jezusove skrivnosti z lastnim življenjem. Molitev križevega pota je oblikovno in vsebinsko prepuščena ustvarjalnosti posameznikov ali skupine. Molimo ga v postnem času pred mašo, župnik se z ministranti (in verniki) medtem ustavlja ob postajah, vsi skupaj pa premišljujejo o besedilu. Znani pa so tudi križevi poti v naravnem okolju, ko gredo verniki med molitvijo pravzaprav na romanje. Eden takšnih je na poti na Sveto goro.

Molitev križevega pota je razdeljena na štirinajst postaj:

1. Pilat obsodi Jezusa na smrt.

2. Jezusu naložijo križ.

3. Jezus pade prvič pod križem.

4. Jezus sreča svojo žalostno mater.

5. Simon pomaga Jezusu nositi križ.

6. Veronika obriše Jezusu obraz.

7. Jezus pade drugič pod križem.

8. Jezus nagovori jeruzalemske žene.

9. Jezus pade tretjič pod križem.

10. Jezusa slečejo.

11. Jezusa pribijejo na križ.

12. Jezus umrje na križu.

13. Jezusa snamejo s križa in ga dajo v naročje Mariji.

14. Jezusa položijo v grob.

Tradicionalna oblika križevega pota predvideva, da se vsaka postaja začenja z vzklikom: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!« Sledi premišljevanje o glavni temi postaje ali branje ustreznega svetopisemskega odlomka, nato pa postna pesem. Premišljevanje posamezne postaje se sklene s prošnjo: »Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas.«