Prihodnost Cerkve

Peter Žakelj, voditelj Gnidovčevega doma duhovnih vaj na Mirenskem Gradu

Ko sem pred štirimi desetletji pisal prošnjo za vstop v Misijonsko družbo, sem zapisal, da želim Bogu vrniti nekaj tega, kar sem od njega prejel. Vincencijeva karizma je zame najprej izraz zahvale za vse, kar prejemam. Ker sem zastonj prejel, naj zastonj tudi dajem. Med lazariste sem stopil tudi zato, ker sem tam videl svojega strica Stanka Žaklja. Najbrž sem po njem nezavedno slutil Božji klic v to karizmo, ki je takrat niti nisem prav dobro poznal. Nikoli me ni privlačila družba imenitnih in učenih, zato se mi je zdela Vincencijeva karizma prava zame. Z leti sem spoznaval, da je uboštvo res tisti najgloblji del nas, brez katerega pravzaprav ne moremo srečati Boga. Tako me je začela Vincencijeva karizma vedno globlje nagovarjati in upam, da tudi spreminjati. Jezusove besede, če ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo, so mi postale bli...