Minister je povedal, da so na sestanku z vodstvom UKC Ljubljana temu naložili, da mora do 15. avgusta pripraviti načrt preselitve stavbe UKC Ljubljana ob upoštevanju navodila, da se kapacitete ne zmanjšajo niti za eno samo posteljo.

»Iščemo pot, kako bi v najkrajšem možnem času prišli do tega, da bi za 90 milijonov evro do leta 2025 v celoti prenovili stavbo UKC Ljubljana, ki je še vedno takšna, kot je bila, ko je bila postavljena pred 50 leti ali več.« Gradnja osrednje stavbe Kliničnega centra se je začela 13. julija 1966 in je trajala skoraj 10 let.

 Na gradbišču kliničnega centra leta 1966. FOTO: Wikipedia

Za 71 milijonov evrov obnove

Celotna energetska sanacija in revitalizacija UKC Ljubljana je predvidena v štirih fazah in bo znašala 41 milijonov evrov brez DDV. Financirana bo v celoti iz evropskih sredstev sklada za okrevanje in razvoj. Še ne začeti projekt notranje prenove stavbe ba bo znašal dodatnih 30 milijonov evrov brez DDV in bo financiran iz zakona o investicijah v zdravstvu. Energetska prenova naj bi bila končana do konca leta 2023, nato bodo potrebovali še med šest in osem mesecev za notranjo sanacijo.

Pri celotni prenovi je po navedbah ministra najpomembnejše, da je celotna prenova usklajena s stroko. Bliža se namreč jesen, UKC Ljubljana pa je ključna ustanova, kjer morajo biti postelje na voljo v primeru novega vala covid-19.

Premalo počrpanih sredstev

Ker je bilo v luči prenove UKC Ljubljana doslej preveč lažnih informacij, želijo, tako minister, z »novo epizodo s podatkovno znanostjo«, postreči z verodostojni podatki. Na novinarski konferenci so predstavniki ministrstva predstavili stanje investicij v slovenskem zdravstvu, pri čemer sta bila omenjena dva ključna problema, in sicer premalo počrpanih sredstev in nesorazmerna porazdelitev sredstev med posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi.

»Podatki so jasni, črpanje sredstev za investicije je nizko. Ne mislimo in ne želimo si iskati krivcev, naša naloga je, da do predvidenih časovnic počrpamo največ oziroma vsa možna sredstva. Denar je na razpolago, če ga ne znamo počrpati, je naša naloga, da spodbudimo, da do tega pride,« je dejal Bešič Loredan ter opozoril, da je ob slabem stanju v slovenskem zdravstvu vsak neizkoriščen milijon škoda za slovenskega bolnika.

S tem namenom na ministrstvu pripravljajo pravilnik z jasnimi kriteriji, po katerih se bodo postavljale prioritete, je povedal v. d. direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvi Aleš Šabeder.