Katoličani na Kubi pojasnjujejo, da je ponovna uvedba praznovanja božiča kot narodnega praznika leta 1997 po desetletjih prepovedi prinesla ‘neizmerno veliko dobrega v življenje celotnega naroda’, še vedno pa bo potrebno razumeti njegov globji pomen. “Božič se je ponovno izkazal kot vir sreče in veselja, kljub temu pa ne smemo pozabiti, da ima ta dobrodejni učinek božiča svoje korenine in svoj resnični značaj v verskem dogodku, v rojstvu Jezusa Kristusa”, so zapisali v uredništvu revije ‘Vitral’, ki jo izdaja kubanska škofija Pinar del Rio. “Bolj ko bo božič prežet s svojimi koreninami in svojim krščanskim značajem, kot nekoč, več dobrega bo lahko prinesel kubanskemu ljudstvu.”

Vse od začetkov naroda so katoliška bogoslužna praznovanja pomenila osnovni vir edinosti med ljudmi in so bila izjemnega pomena za novo nastali narod, pišejo v uredništvu. Čeprav je ‘božič Kubance združil’, pa je komunistična vlada leta 1969 prepovedala javno praznovanje tega verskega praznika. “Božič so še vedno obhajali v katoliških in protestantskih cerkvah in v krščanskih domovih, javno praznovanje pa je počasi izginilo.”

Med svojim obiskom na Kubi pa je papež Janez Pavel II. leta 1997 kubanskega predsednika Fidela Castra prosil, naj ponovno uvede praznovanje božiča, in Castro je papežu prisluhnil. Leto dni kasneje je božič z zakonom postal kubanski narodni praznik. “Ljudje so to odločitev z veseljem sprejeli”, pišejo v uredništvu, toda ker je minilo že 29 let od zadnjega javnega praznovanja božiča v letu 1968, je zdaj na Kubi živela cela generacija mladih, ki niso imeli nikakršnih izkušenj s praznovanjem Jezusovega rojstva.

”Božič je bil ponovno uveden kot praznik, vendar to ne zadostuje, da obudimo tudi duh praznika, ki zaznamuje te dneve in ki je del zahodnega sveta, v katerega zdaj sodi tudi Kuba.” V reviji ugotavljajo, da se je po deželi ponovno pričelo širiti pristno razumevanje božiča, vendar tamkajšnje kristjane čaka še veliko dela. In ravno zato, piše ‘Vitral’, je obujanje verskega pomena božičnih praznikov tudi naloga države.

Ker je precejšen odstotek Kubancev vernih, celo neverniki in pripadniki drugih veroizpovedi pa ‘priznavajo Jezusa iz Nazareta kot izrednega moža, čigar življenje in nauki so pozitivno vplivali na zgodovino človeštva’, bi morali državni mediji pokazati pripravljenost, da prenašajo tudi javna verska praznovanja. “Ljudje imajo pravico, da odsev svojega verovanja vidijo v medijih, prav tako kot politiko, umetnost in šport”, pišejo v škofijski reviji.

”Kako lepo bi bilo v božičnem času, če bi lahko videli pozitivne oznake božiča na televiziji, radiu ali v tiskanih medijih, kot se to dogaja po drugih državah na zahodu in tudi številnih na vzhodu! To ne škoduje nikomur. Pravzaprav koristi vsem nam. Koristi celotni Kubi.”

Foto: Wikipedia