Toda župnijski upravitelj iz Doline pri Trstu Klemen Zalar je sporočil, da zvonovi tisočletne prafarne cerkve sv. Urha v Dolini pri Trstu še vedno morajo molčati, s čimer je pod udarom večstoletna slovenska tradicija na tem območju.

Želijo si čimprejšnje rešitve, ki bi Dolini povrnila ugled

Zalar pojasnjuje, da se kljub odredbi tržaškega sodišča, da dolinske zvonove odpečati, od 12. januarja 2022 dolinski zvonovi niso več oglasili. Na protestnem koncertu v podporo dolinskim zvonovom in slovenskim tradicijam, ki je bil konec januarja v polni cerkvi sv. Urha, je župnik Zalar poudaril, da si verniki in Dolinčani želijo čimprejšnje rešitve, ki bi Dolini povrnila ugled in običajno zvonjenje. 

Poudaril je tudi, da si tako prebivalci Doline, kot pokojni ne zaslužijo, da jih domači zvonovi ne pozdravljajo z njihovim razpoznavnim bronastim glasom, ki je del kulturne dediščine tega kraja. Iz sodne odredbe razberejo, da je odslej dovoljeno zvoniti Zdravo Marijo ob 8. uri, 12. uri in 20. uri ter pred mašo. Vendar le eno minuto, bitje ure pa je omejeno samo na polne ure od 7. do 21. ure.

Ukrep o omejitvi ne upošteva inercije zvonov

Omejitve, ki jih določa sodna odredba, da zvonovi zvonijo samo eno minuto, je po besedah inženirja Klopčiča (podjetje KRN d.o.o.), ki zvonove od leta 2004 upravlja, nemogoče spoštovati, ker tak ukrep ne upošteva inercije zvonov. Če bi se to upoštevalo bi pomenilo, da bi se zvonovi oglasili le 10 sekund, saj je treba prišteti 20 sekund od aktivacije sistema, da zvonovi začnejo nihati, in 30 sekund, da se ti umirijo. V zvoniku pa so nameščeni trije veliki zvonovi.

Glede vsiljenega jutranjega zvonjenja ob osmih je župnik Zalar pojasnil: »Smatram, da je tudi osma ura zjutraj že čas za jutranjo mašo in ne za jutranje zvonjenje.« S tem soglaša tudi dolinski župan Klun, ki se ne strinja, da bi jutranje zvonjenje bilo prenešeno na osmo uro zjutraj.

Cerkev sv. Urha v Dolini pri Trstu. FOTO: Župnija Dolina

Tudi pokojniki ostajajo brez zvonjenja ob smrti in pri pogrebih

Tako je bilo od 12. januarja v Dolini kar nekaj »tihih« pogrebov, saj prej zaradi zaplembe zvonov in zdaj zaradi zgoraj omenjenih razlogov, zvonov ni mogoče uporabljati. Prepovedano je mrliško zvonjenje za naznanitev smrti ženske, moškega ali otroka, ki se običajno oglasi ob 12. uri in 5 minut, ter žalna melodija, ki pokojne in njihove sorodnike spremlja med žalnim sprevodom do pokopališča.

Župnik Zalar si tako brez pietetno ravnanje razlaga kot veliko žalitev do pokojnika in do pokojnikovih sorodnikov, ki se v sodobni zgodovini cerkve še nikoli ni zgodilo.

Čas zvonjenja

Klemen Zalar pojasnjuje, da je od tehnološke posodobitve zvonika, ki sega v leto 2004, čas zvonjenja zelo točen in omejen ter ni nikoli presegal dnevnih 9 minut zvonjenja in bitja ure med delavniki ter dnevnih štirinajstih minut bitja ure in zvonjenja ob sobotah in nedeljah.

Škofovska konferenca dovoljuje dnevnih 15 minut zvonjenja. Zalar pravi, da velika večina soglaša z zvonjenjem od 7. do 21. ure, tako kot v vseh ostalih župnijah dežele.

Vaški praznik majenca

V Dolini imajo maja vaški praznik majenca, med katerim domačini postavijo mogočen mlaj. Ko je mlaj postavljen, se po običaju iz zvonika oglasi slovesno pritrkavanje, ki domačine obvešča, da je mlaj postavljen.

»Na podlagi te odredbe je tudi ta slovenski običaj pritrkavanja zdaj ukinjen in ni jasno, če se domačini tega zavedajo.« pojasnjuje župnik Zalar.

Župan občine Dolina in župnik za dialog in soglasje

Minuli teden se je župan dolinske občine Sandy Klun sestal z dolinskim župnikom Klemnom Zalarjem.

Soglašala sta o tem, da naj dobijo skupni dogovor o zvonjenju, predvsem pa ga naj vaščani Doline sami predlagajo, skladno s tradicijo, kulturo, običaji in željami tega kraja. V duhu sprave in sodelovanja sta povabila podpisnike kazenske ovadbe in same podpisnike peticije, da storijo korak k dialogu s preklicem nepotrebne ovadbe.

Sporni podpisniki peticije

Po besedah župnika Zalarja so ravno podpisi peticije, ki so jo organizirali nekateri vaščani, privedli do tega, da je sodna oblast tako drastično posegla v dolinske zvonove. Župnik Zalar je podpise tudi sam pregledal, ker so mu jih pobudniki peticije prinesli in pustili kopijo.

»Če je bila to peticija vasi Dolina, bi pričakoval, da je besedilo dvojezično in ne samo v italijanščini.

Ugotavljam, da je med podpisniki najmanj 14 župljanov, ki so že pokojni in za katere so me sorodniki izrecno prosili za zvonjenje ob smrti ter pri pogrebu, rekoč da je bila to njihova želja. Nadalje ugotavljam, da mnogi izmed podpisnikov ne stanujejo v Dolini, temveč v drugih vaseh občine, in v drugih občinah dežele, in celo v Sloveniji, zato mislim, da jih naši zvonovi težko motijo.«

Je sodna oblast preverila verodostojnost 173 podpisov?

Zalar se ob enem sprašuje, če je sodna oblast preverila verodostojnost 173 podpisov te peticije. Med podpisniki so tudi osebe, ki so povedale, da so jih zavedeli in so celo pripravljene vložiti kazensko ovadbo zaradi zlorabe podpisa, ker si nikoli niso želeli, da bi bili zvonovi zapečateni.

»Torej legitimnost odločitve tožilca izhaja iz zahteve dveh vaščanov? Ampak, kje je potem volja ljudi, torej vseh ostalih 1.100 vaščanov Doline?

Na podlagi česa je tožilec presodil, da na podlagi zahteve par vaščanov vas Dolina želi, da se zvonovi zapečatijo in da ne zvonijo več kot po drugih cerkvah?« se sprašuje Zalar.

Kaj je do zdaj župnija storila, da bi ugodila željam nekaterih podpisnikov?

Da bi ugodili zahtevam nekaterih podpisnikov, je župnik Zalar po več sestankih s pobudniki peticije najprej ukinil nočno bitje ure (v ostalih vaseh dolinske in miljske občine ura bije tudi ponoči). Naročil je podjetju KRN d. o. o. Sistemi in avtomatizacije, naj dnevno bitje ure nastavi od 7. do 21. ure, udarce pa naj zniža na najnižjo možno stopnjo bitja.

Odredil je tudi skrajšanje dnevnega zvonjenja vsakič, ko se oglašajo zvonovi. Spremenil je jutranje zvonjenje s 6. ure na 7. uro. Vse to je bilo narejeno leta 2020, za to je župnija pridobili tudi pisno potrdilo podjetja.

Zvonik cerkve v Dolini. FOTO: Župnija Dolina

Neprijetnosti v kasarni

Župnik Zalar še vedno obžaluje, da se je na pobudo lokalnega načelnika orožniške kasarne Burola znašel v kasarni, kjer ga je čakal eden izmed pobudnikov peticije Mauro Zeriali.

»Srečanje je bilo zelo neprijetno, doživel sem ga kot napad na mojo osebo in Cerkev. Skušali so me prepričati, da si zvonjenja v Dolini res nihče ne želi. Bil sem pod šokom, saj se cerkvene zadeve ne rešujejo v kasarnah in tudi ne z ustrahovanjem slovenskega župnika.«

Dolina ima tisočletno tradicijo sožitja Slovencev in Italijanov

Dolinski župnijski upravitelj Klemen Zalar opozarja, da kadar sodne oblasti posežejo v tradicije, kulturo in običaje krajev in naroda, je čas, da se resno zamislimo o naši prihodnosti. 

»Danes so na udaru zvonovi, že jutri bo to lahko naš jezik, naše organizacije, naše prireditve. Dolina ima tisočletno tradicijo sožitja in prijateljstva Slovencev ter Italijanov in tako naj ostane tudi v prihodnje. Vse vaščane pozivam k dogovoru, da sami odločimo o tem, kako in kdaj bodo zvonili naši ponosni zvonovi.«