Med prvimi se je na zemeljsko slovo anglikanskega nadškofa in velikega mirovnika odzval papež Frančišek, ki je počastil prizadevanja Desmonda Tutuja v boju proti rasnemu razlikovanju ter za mir in spravo v Južnoafriški republiki, poroča avstrijski Kathpress. Sveti oče je južnoafriškega nadškofa – med drugimi pomembnimi nekatoličani – navedel kot vir navdiha v svoji zadnji okrožnici Vsi smo bratje (2020).

Papež Frančišek je nadškofa Tutuja navedel kot vir navdiha v svoji zadnji okrožnici Vsi smo bratje.

Spomin na velikega borca za pravice temnopoltih so počastili številni cerkveni predstavniki in politiki iz vsega sveta. Iz Kapstadta so že v nedeljo sporočili, da bodo v čast pokojnemu v prihodnjih dneh vse osrednje znamenitosti mesta ožarili s škofovskim škrlatom.

Častni voditelj vesoljne Anglikanske cerkve, canterburyjski nadškof Justin Welby, je ob Tutujevi smrti pojasnil: »V Desmondovih očeh smo videli Jezusovo ljubezen. V njegovem glasu smo slišali Jezusovo sočutje. V njegovem smehu smo lahko prisluhnili Jezusovemu veselju. Tutu je bil prerok in duhovnik, človek besed in dejanj, oseba, ki je utelešala upanje in radost.«

V Desmondovih očeh smo videli Jezusovo ljubezen. V njegovem glasu smo slišali Jezusovo sočutje. V njegovem smehu smo lahko prisluhnili Jezusovemu veselju. (anglikanski primas Justin Welby)

Anglikanski nadškof v Kapstadtu, Thabo Makgoba, je ob smrti svojega predhodnika pozval, naj »kot verni kristjani vsi skupaj slavimo življenje globoko poduhovljenega človeka«. Tutujeva prizadevanja proti rasnemu razlikovanju in režimu apartheid je spodbudila prav njegova vera: »Boril se je proti sistemom, ki so poniževali človečnost.«

Nadškof Desmond Tutu in papež Janez Pavel II. leta 1983. FOTO: Vatican Media

Mnogi mednarodni politiki so se priklanjali pred pokojnim nadškofom. »Odločno se je boril za človekove pravice in svet, kjer bi vsi živeli v miru,« je na družbenem omrežju Twitter zapisal avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, tamkajšnji premier Karl Nehammer pa: »Njegovo delovanje je bilo velik navdih vsem nam … Njegova prizadevanja, njegove besede in dejanja ne bodo nikoli pozabljeni.«

»Velikan v boju proti apartheidu«

»Žalostno novico« so sprejel tudi pri odboru za Nobelove nagrade, britanski premier Boris Johnson pa je nadškofa Tutuja počastil kot »eno najpomembnejših osebnosti v boju proti apartheidu in pri izgradnji nove demokratične Južnoafriške republike«. David Sassoli, predsednik Evropskega parlamenta, je pokojnega označil za »velikana v boju proti južnoafriškemu apartheidu«. Podobne besede je uporabil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je Tutuja imenoval »velikana, ki se je uprl apartheidu«: »Človek, ki je z odločnimi prizadevanji za človekovo dostojanstvo svoje življenje posvetil svobodi.«

Človek, ki je z odločnimi prizadevanji za človekovo dostojanstvo svoje življenje posvetil svobodi. (Charles Michel)

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je pojasnil, da je Tutujeva smrt »naslednje poglavje izgube«, s katerim se njihov narod poslavlja od »generacije izrednih Južnoafričanov«. Njegova duša naj počiva v miru, »njegov duh pa naj bdi nad prihodnostjo našega naroda,« tako predsednik Južnoafriške republike.

Nenasilni boj proti rasnemu razlikovanju

Desmond Tutu se je rodil 7. oktobra 1931 v rudarskem mestecu Klersdorp v južnoafriški pokrajini Transvaal. Sprva je delal kot učitelj, leta 1957 pa je svojo zaposlitev pustil iz protesta proti rasistični izobraževalni politiki apartheida in se odločil za duhovni poklic v Anglikanski cerkvi.

Za svoj nenasilni boj proti rasnemu razlikovanju v Južnoafriški republiki je bil Desmond Tutu leta 1984 odlikovan z Nobelovo nagrado za mir; istega leta je bil imenovan za nadškofa Johannesburga. V letih med 1986 in 1996 je bil nadškof Kapstadta in s tem voditelj okoli dveh milijonov članov anglikanskega občestva v Južni Afriki.

Pokojnega nadškofa Tutuja je vse življenje zaznamoval občudovanja vreden smisel za humor.

Čeprav se je na svoj 79. rojstni dan oktobra 2010 uradno umaknil iz javnega življenja, je do zadnjega kritično komentiral rasistična in diskriminatorna dejanja v Južni Afriki in številnih drugih državah po svetu. Vse življenje pa ga je zaznamoval občudovanja vreden smisel za humor.