Po zadnjem potresu na Hrvaškem je na območju zagrebške nadškofije in škofije Sisak zaradi gmotne škode na objektih še vedno zaprtih okoli 70 župnijskih cerkva, so ta teden sporočili hrvaški škofje po rednem zasedanju v hrvaški prestolnici, na katerem so se informirali tudi o tekoči popotresni pomoči. V središču trenutnih ukrepov pomoči s strani Cerkve in Karitas so predvsem nujni ukrepi za ljudi, ki so v potresu ostali brez strehe nad glavo. Hrvaška karitas je po dobrodelni akciji uspela naročiti še sto zabojnikov za začasna bivališča za žrtve potresa, škofovska konferenca pa je neposredno pomoč povečala še za okoli 1,3 milijona evrov.

V potresu konec lanskega decembra je življenje izgubilo sedem ljudi. Potresu je sledila vrsta popotresnih sunkov. Epicenter potresa je bil na območju Petrinje in Siska; zgolj v Petrinji je okoli 5.000 stavb, v katerih bivanje ni varno. To območje je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja po razpadu Jugoslavije prizorišče ostrih spopadov in še danes velja za enega najrevnejših delov države.

»Eksplozija dobrote«

Kot je ob koncu rednega zasedanja pojasnil predsednik Hrvaške škofovske konference, nadškof Želimir Puljić, je naravna katastrofa med ljudmi znova zbudila občutek za solidarnost, kar je ob pogledu na številne prostovoljce in vso mednarodno podporo označil kot »eksplozijo dobrote«.

Hrvaški škofje v zadnjem pastirskem pismu svoje rojake pozivajo k solidarnosti s trpečim prebivalstvom prizadetih območij, ki potrebujejo nujno pomoč pri obnovi svojih domov, šol, bolnišnic, cerkva, kulturnih in drugih pomembnih ustanov. »Naša pripravljenost za pomoč pričuje o tem, kdo smo in kaj smo si od nekdaj želeli postati: priče novega upanja,« v pastirskem pismu pišejo hrvaški škofje.