Mešana komisija naj bi se sicer srečevala letno, vendar je bilo zadnje zasedanje zaradi epidemioloških in drugih okoliščin leta 2017. Slovenija in Madžarska sta v 30 letih od sprejema sporazuma uresničili več ukrepov z namenom izboljšanja položaja slovenske in madžarske narodne manjšine, je pa ministrica, ki je predsednica slovenskega dela mešane komisije izrazila nelagodje ob nedavni izjavi madžarskega državnega sekretarja, ko je reko Muro označil kot mejo med Slovenijo in Madžarsko.

Razlike v zagotavljanju pravic in financiranja manjšin

Kot je poudarila ministrica, državi zgledno sodelujeta na področju varovanja narodnostnih manjšin, ugotavljala pa je, da se je položaj slovenske narodne manjšine v Porabju v zadnjem desetletju izboljšal, še vedno pa ostaja razlika v ravni zagotavljanja pravic, politične zastopanosti in financiranja slovenske manjšine na Madžarskem v primerjavi z madžarsko narodno skupnostjo v Prekmurju.

Izjava je sporna tudi z vidika spoštovanja teritorialne integritete in suverenosti, ki se med dvema prijateljskima državama nedvomno pričakuje. (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu)

Nelagodje zaradi izjave madžarskega državnega sekretarja

Ministrica je izrazila nelagodje ob nedavni izjavi madžarskega državnega sekretarja za narodno politiko Arpada Janosa Potapija, ki je med drugim reko Muro označil kot mejo med Slovenijo in Madžarsko.

Po ministričinih besedah izjava v povezavi z državno mejo in izvajanjem dvojezičnega šolstva vsekakor ne odraža resničnega stanja in »so sporne tudi z vidika spoštovanja teritorialne integritete in suverenosti, ki se med dvema prijateljskima državama nedvomno pričakuje.« Ob tem je dodala, da so na srečanju vsi »z najboljšimi nameni in željami, da se bodo na zasedanju naredili novi koraki v dobro obeh manjšin.«

Med zasedanjem komisije. Naslednje srečanje bo potekalo v Sloveniji. FOTO: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Skrb glede zagotavljanja izobraževanja v slovenskem jeziku

Mešana komisija je v osrednjem delu srečanja pregledala in ocenila uresničevanje določil sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. »Posebna skrb je bila izražena za zagotovitev ustreznega izobraževanja v slovenskem jeziku ter dviga ravni uporabe slovenskega jezika in vidne dvojezičnosti v Porabju na primerljivo raven s tisto, ki je zagotovljena za madžarsko narodno skupnost v Prekmurju,« pri čemer so se zavzeli za večjo finančno podporo Radiu Monošter ter naložbam.