Po papeževem obisku: na Cipru obnova cerkve z evropskimi sredstvi
Po papeževem obisku: na Cipru obnova cerkve z evropskimi sredstvi
Obnovo financirajo območni partnerji, pa tudi Evropska unija, poroča avstrijski Kathpress. Dela izvaja »Tehnični odbor za kulturno dediščino« (Technical Committee on Cultural Heritage, TCCH) razvojnega programa Združenih narodov (UNDP), zaključili pa naj bi jih do konca letošnjega leta, kot so sporočili predstavniki UNDP.
Kamnita cerkev sv. Jurija iz poznega 19. stoletja je pomemben primerek arhitekture tistega obdobja.
Kamnita cerkev sv. Jurija iz poznega 19. stoletja je pomemben primerek arhitekture tistega obdobja. Poleg splošnega čiščenja naj bi odpravili razpoke v pročelju stavbe in utrdili celotno svetišče. Zamenjali naj bi dotrajane gradbene materiale iz kamna, železa in lesa, vgradili nova okna in vrata, nov zvon in nov sistem osvetljave.
Številni verski objekti so bili po delitvi Cipra leta 1974 obsojeni na propad in uničenje. Posebej na severu otoka so neposredno po letu 1974 uničili veliko cerkva in drugih verskih spomenikov. Kristjani in kristjanke so pri uporabi svojih svetišč v »Turški republiki Severni Ciper«, ki pa jo priznava le Turčija, izpostavljeni strogim omejitvam. Z odnosom do verske dediščine na Cipru se od leta 2015 ukvarja projekt »Vera in politika – odnos do pokopališč, svetišč in verskih spomenikov na Cipru« pod vodstvom nemškega izvedenca Thorstena Kruseja.
Večina kristjanov na Cipru po letu 1974 živi na južnem delu otoka.
Okoli 77 odstotkov prebivalcev Cipra pripada Pravoslavni cerkvi. Večina kristjanov in kristjank po letu 1974 živi na južnem delu otoka. Krščanstvo na Cipru sega v svetopisemsko obdobje: apostol Pavel naj bi na otok prišel skupaj z domačinom Barnabo. Po apokrifnih spisih sodeč je bil Barnaba prvi škof v svoji domovini in je tam umrl mučeniške smrti. Samostojnost Cerkve na Cipru kot apostolske Cerkve je bila potrjena leta 421 na Prvem efeškem cerkvenem zboru, zato Cerkev na Cipru sodi med najstarejše avtokefalne vzhodne Cerkve.
Papež Frančišek je Ciper obiskal decembra lani. »Rana, ki to deželo najbolj boli,« je »grozljiv razkol, zaradi katerega trpi v zadnjih desetletjih,« je dejal voditelj Katoliške cerkve in pri tem omenil tako cerkve in samostane kot tudi mošeje, ki so bili v tem času uničeni ali so propadli.