»Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« (Mr 6,31). S temi besedami nas Jezus nagovarja v evangeliju tretje julijske nedelje. Kako prikladno priporočilo sredi vročega poletja. Osama, mir, počitek ... Potem se ti pa vsuje množica in vse skupaj skali.

Kako radi kujemo načrte ne le o tem, kako bomo preživeli proste dni in izkoristili čas z najbližjimi – pa s tem, kot piše terapevtka Špela Tušek, še zdaleč ni nič narobe. Za prihodnost delamo takšne in drugačne plane, gojimo upe, kako se nas bo dotaknil obisk svetega kraja, se skrbno pripravljamo na nove projekte, črtamo smernice vzgoje naših otrok in še in še. A rado se zgodi, da se ob še tako pozornem načrtovanju vsili »množica«, ki vse skupaj prekriža in postavi stvari na glavo. Celo Jezusu ni uspelo uresničiti popolnega odmika.

Človek obrača, Bog obrne. Na nas pa je, kako in koliko bomo iz tega potegnili. Lahko se užaljeno, razočarano ali celo obupano vdamo v usodo, ker se pač ni izšlo po naši...