V AMZS menijo, da aktualni predlog Unije odpira več vprašanj kot daje odgovorov, zato pozivajo državo, da pripravi celostno strategijo zelenega prehoda in v pogajanjih z Unijo upošteva specifike slovenske mobilnosti ter kakšne so v naslednjih desetletjih realne in uresničljive možnosti za zeleni (mobilnostni) prehod, katerega stroškov ne morejo nositi le vozniki osebnih vozil.

Cilj: do leta 2035 brezemisijska cestna mobilnost

Evropski parlament (EP) je na plenarnem glasovanju 8. junija 2022 z večino glasov sprejel stališče o predlaganih pravilih za revizijo standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove avtomobile in kombinirana vozila. Glavni cilj je, da se do leta 2035 doseže brezemisijska cestna mobilnost (cilj EU za celotni vozni park za zmanjšanje izpustov iz novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil za 100 odstotkov v primerjavi z letom 2021).

Cilj je do leta 2035 doseči brezemisijsko cestno mobilnost.

Rešitev problema onesnaženosti ni tako enostavna

V AMZS ocenjujejo, da je sprejeto stališče EP sicer ambiciozno, a nerealno in (pre)optimistično zastavljeno. »V Avto-moto zvezi Slovenije podpiramo ukrepe, ki bodo pripomogli k čistejšemu okolju in s tem tudi k večji kakovosti življenja. Ob industriji in starih kurilnih napravah svoj delež odgovornosti pri reševanju podnebne krize vsekakor nosi tudi promet, a žal rešitev problema v tem primeru ni tako enostavna, da bi se ga dalo odpraviti zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih,« pravi predsednik AMZS Andrej Brglez, ki dodaja, da je treba upoštevati tako »geografske okoljsko ekonomske razlike med kraji in državami kot lokalno prometne zakonitosti in usmeritve.«

Velik izziv za Slovenijo predstavlja polnilna infrastruktura. FOTO: Pexels

Brglez: Električni avto pri nas dražji 

Brglez ob tem spominja na dejstvo, da večino prodanih (novih) avtomobilov na slovenskem trgu še vedno poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. »Kljub vsem finančno-davkoplačevalskim spodbudam, pozitivnim diskriminacijam, marketinškim in drugim naporom industrije in države, je bilo denimo leta 2021 prodanih le 1689 električnih avtov, kar pomeni 3,13-odstotni tržni delež med novimi prodanimi avtomobili. To vsekakor ni penetracija na trg, ki bi v naslednjih 13 letih obetala dvig iz treh na 100 odstotkov.«

Razloge za tako majhen delež prodanih električnih avtomobilov je treba po njegovem mnenju iskati tudi v ceni, saj je električni avto v primerjavi s podobno funkcionalnim avtomobilom z motorjem na notranje izgorevanje pri nas izrazito dražji.

V Sloveniji je bilo leta 2021 prodanih 1689 električnih avtov.

Velik vpliv na osebno mobilnost

Kot ocenjujejo v AMZS, bo imela prepoved prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035 velik vpliv na osebno mobilnost, saj Slovenija zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema oziroma preskrbe z električno energijo (kamor štejemo tudi polnilno infrastrukturo) ter geografskih in demografskih posebnosti ni pripravljena na tako silovit razmah električne mobilnosti. Po njihovem mnenju se praksa in stanje vlaganj in izgradnje mobilnostne infrastrukture v Sloveniji v prihodnjih 13 letih ne bo bistveno spremenila in popravila.

Breme sprememb oziroma stroški zelenega prehoda ne smejo biti le na plečih lastnikov osebnih avtomobilov.

»Pri takem razvoju dogodkov lahko predvidimo, da bo pri nas po letu 2035 močno padla prodaja novih avtomobilov, hkrati pa se bosta že pred tem začela močno povečevati uvoz in prodaja rabljenih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, če tega politika ne bo prepovedala. Vse to bo vodilo v dodatno staranje slovenskega voznega parka. Ukrep EU, vsaj na lokalni ravni, torej ne zmanjšal, temveč najverjetneje celo povečal onesnaženje, ki ga promet povzroča v Sloveniji in tudi še v marsikateri drugi evropski državi, ter nenazadnje vplival na prometno varnost,« meni Brglez in poudarja: »Breme sprememb oziroma stroški zelenega prehoda ne smejo biti le na plečih lastnikov osebnih avtomobilov.«