Novi grški pravoslavni patriarh v Antiohiji, Janez X. (Youhana Yazigi), je svoje ustoličenje napovedal 10. februarja v Damasku. Izvoljen je bil tik pred božičem v samostanu Balamand na severu Libanona, saj so bile razmere na uradnem sedežu patriarhata v Damasku tedaj prenevarne.

Tudi Bab Tuma, krščanska četrt v Damasku, je medtem postala prizorišče spopadov med vladnimi četami in večinoma islamskimi uporniki. Obe strani v sirski državljanski vojni sta omenjeni četrti dolgo časa prizanašali.

Patriarh Janez X. pa se ob ustoličenju želi vrniti v Damask. Slovesnost naj bi priredili v stolnici Svetega križa, ki je osrednje svetišče patriarhata od leta 1342, od preselitve patriarhalnega sedeža iz antične Antiohije (danes Antakya).

Vatikanska agencija Fides pa je medtem ponovno poročala o brezupnem položaju neke krščanske vasi v Siriji. Gre za kraj Yakoubieh severno od Aleppa, kjer je zaprtih okoli tisoč grških pravoslavnih in rimokatoliških kristjanov. Kristjani v tej vasi, ki je prizorišče ostrih spopadov med vladnimi četami in uporniki, nimajo ne osnovnih živil ne elektrike in kurjave, je Fides minuli konec tedna navajal besede libanonskega frančiškana p. Francoisja Kouseiffija, ki skrbi za sirske begunce. Od beguncev je redovnik izvedel za težak položaj ljudi v kraju Yakoubieh.

Po navedbah beguncev je v vasi pred začetkom spopadov živelo okoli tri tisoč kristjanov, grških pravoslavcev, rimokatoličanov in armenskih apostolskih kristjanov. Številni so uspeli pobegniti, okoli tisoč ljudi pa je ostalo na svojih domovih. S težko preizkušanim civilnim prebivalstvom vztraja tudi skupina frančiškanskih redovnic. Položaj zaostruje val izredno nizkih temperatur. »Položaj je izredno resen«, je poudaril p. Kouseiffi: »Kristjani v Yakoubiehu se počutijo, kot da živijo v luknji. Poskušamo jim pomagati, da bi prebegnili v Libanon. Če se ne bodo umaknili, tvegajo, da bodo v svoji vasi umrli, ne da bi to sploh kdo opazil.«

Upokojeni maronitski škof Samir Mazloum je v pogovoru za rusko radijsko hišo 'Voice of Russia' zatrdil, da kristjani na Bližnjem Vzhodu niso ogroženi le zaradi kratenja pravic, pač pa je ogrožen njihov obstoj. V Siriji je ogrožena varnost vseh državljanov, toda 'v očeh teroristov so kristjani prednostni cilj'.

V javni zavesti se poskuša ustvariti tudi splošno mnenje, da kristjani v Siriji nikoli niso igrali kakšne posebne vloge. Islamisti izhajajo z napačnega stališča, da mora na enem območju prevladovati ena sama veroizpoved – 'kar je v popolnem nasprotju z zgodovino Bližnjega Vzhoda'. Očitno obstaja načrt islamistov, da bi kristjane povsem pregnali z omenjenega območja, poudarja škof Mazloum: »Ampak potem se bodo uprli vsi ljudje, ki se niso pripravljeni ukloniti skrajnežem.«

Foto: splet