Igor Bavčar, dr. France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel so 21. junija 1993 z odprtim pismom, pod katerega so se vsi podpisali, simbolno zavrnili najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode, hkrati so uradu predsednika tudi vrnili listino in znak.

Pripravljeni sprejeti leta 1993 vrnjena odlikovanja

V luči obeleževanj 30. obletnice ustanovitve, obrambe in mednarodnega priznanja Republike Slovenije pa je predsednik Borut Pahor vzel na znanje, da je šest vidnih predstavnikov slovenske osamosvojitve v duhu spoštovanja države in njenega dostojanstva pripravljeno sprejeti leta 1993 vrnjena odlikovanja.

S spoštovanjem do slovenske države

Odlikovanci so ob tej priložnosti izpostavili: »Ob jubileju osamosvojitve smo glede na vse okoliščine nastanka naše države in žrtve, ki so bile zanjo žrtvovane, v dialogu s predsednikom RS izrazili pripravljenost, da sprejmemo vrnjena odlikovanja s spoštovanjem do slovenske države.«

Vrnjena državna odlikovanja, zlati častni znaki svobode. FOTO: Bor Slana/STA

Pet osamosvojiteljev in Bučarjev sin

Obenem so izrazili tudi zadovoljstvo, da je »predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predlog, da se v tej luči zdaj tudi zgodi«. Na slovesnosti v Predsedniški palači je odlikovanja prejelo pet osamosvojiteljev in v imenu dr. Franceta Bučarja njegov sin Janez Bučar.

Prav je, da so stvari na svojem mestu

»Zakaj sem ta predlog sprejel? Ker mislim, da je prav, da so stvari na svojem mestu. Ko so bila leta 1993 ta odlikovanja vrnjena, smo lahko imeli vsi stališče, ali je bilo to prav ali ne, in tudi zdaj bodo stališča, ali je bilo moje ravnanje prav ali ne. Storil sem, kot je mislil, da je prav,« je poudaril Borut Pahor.

Sad narodove volje, slovenske pomladi, žrtev junakov in milosti

»Živeli smo čas sanj in upanja, potem čas besede in potem čas dejanja. Slovenska samostojna država je sad narodove volje, slovenske pomladi, žrtev junakov in milosti. Mi smo svoje odločitve takrat in sedaj videli v duhu spoštovanja dostojanstva slovenske države,« pa je dejal predsednik Demosove vlade Lojze Peterle.

Zakaj so leta 1993 vrnili zlati znak svobode?

»Zlati znak svobode smo leta 1993 vrnili iz protesta zoper akt razvrednotenja najpomembnejšega procesa v zgodovini slovenskega naroda. To formalno najvišje osamosvojitveno odlikovanje je takratni predsednik republike Milan Kučan le 2 leti po zgodovinskem dejanju podelil posameznikoma, ki sta osamosvojitvi javno nasprotovala,« je ob robu dogodka danes čivknil obrambni minister v osamosvojitveni vladi Janez Janša. Pri tem je mislil na Ljuba Bavcona in Janka Pleterskega.

Razlogi danes stojijo še bolj utemeljeni, razen enega

»Podobnega primera v znani zgodovini nismo našli ne takrat ne danes. Naše protestno dejanje je pripomoglo k temu, da se enake zlorabe tega najvišjega osamosvojitvenega odlikovanja niso več nadaljevale. Po dobrih treh desetletjih slovenske državnosti razlogi, navedeni v pismu, stojijo še bolj utemeljeni. Razen enega. Zaradi katerega so se ob koncu drugega mandata aktualnega predsednika republike pojavili predlogi za ponovni prevzem zlatega znaka svobode,« je nadaljeval Janša.

Pahor državniško simboliko vrnil na svoje mesto

In ob tem še pojasnil: »Predsednik Borut Pahor je v času svojega predsedovanja državniško simboliko nasploh večinoma vrnil na svoje mesto in zato se zdi prav, da se to zgodi tudi v tem konkretnem primeru.«