Ob tej priložnosti je Škofijska karitas izdala tudi brošuro s podrobnim poročilom in razlago svojega minulega dela. Plenumskega srečanja sta se udeležila oba celjska škofa, ordinarij dr. Maksimilijan Matjaž in upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek.

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

Srečanje so začeli v župnijski cerkvi sv. Jožefa z molitvijo križevega pota, ki so jo posvetili vsem ljudem, ki so v stiski in potrebujejo oporo, ob sklepu pa jih je nagovoril škof dr. Matjaž. Plenum so nadaljevali v kardinalovi dvorani, ki so jo dodobra napolnili. Zbrane, med njimi oba škofa, duhovnika Milana Kšela, predstavnike redovnikov, sestrskih Škofijskih karitas in Slovenske karitas, sorodnih organizacij, posebej Vere in luči, Vincencijeve konference, Rdečega križa in društva Mala pot, je pozdravil in duhovno nagovoril predsednik ŠK Celje Rok Metličar. V nadaljevanju je generalni tajnik Matej Pirnat najprej predstavil načrt dela v prihodnje, nato okvirno poročilo narejenega. V vmesnem času so si sodelavci in sodelavke Karitas odgovorili na vprašanje: Kako lahko v naši Župnijski karitas ponudimo ljudem prostore za srečevanje? Ob koncu je sledila zahvala škofa Maksimilijana in molitev ob prižganih svečah, vsem pa so nudili tudi večerjo.

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

Pomoč škofijske in župnijskih Karitas

Podatki govorijo sami zase. Škofijska karitas Celje je v letu 2023 štela 1.316 prostovoljcev (743 rednih in 573 občasnih), ki so opravili 78.059 ur prostovoljnega dela. Darovalcev je bilo 317, donatorjev 209. Izvedla je 107 dobrodelnih akcij in prireditev, ki so marsikje edini vir finančnih prihodkov. Prek različnih programov Karitas je pomoč nudila 22.499 osebam, od tega 3.587 družinam, med temi 232 migrantskim družinam in 240 osebam iz Ukrajine. Poleg tega je omogočila svetovanja, socialno pomoč, srečanja, obiske, spremstvo, obdarovanja in druženja otrok. Prek župnijskih Karitas je prejelo pomoč s šolskimi potrebščinami 1.413 otrok. Na skupinah za starejše, romanjih in ostalih družabnih dogodkih se je srečevalo 1.520 oseb. Materialne pomoči prek različnih programov Karitas je bilo deležnih 22.499 oseb. V hrani, 63.340 kg, 16.563 oseb. ŽK so zbrale in razdelile 16.739 kg oblačil. Družinam, starejšim, posameznikom in otrokom je bilo razdeljeno 122.848,52 €. Mnogi so ob poplavah prestopili svoje osebne meje, stopili naproti, skupaj in podali roko v pomoč.

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

Zahvala škofa Matjaža

Škof Matjaž se je sodelavkam in sodelavcem zahvalil za vse, kar delajo, kar so. »Res je tukaj neka krščanska elita, ne v intelektualnih, duhovnih superlativih, ampak praktičnosti. Hvaležen sem vam, celjska Karitas se odraža po tem, da je občestvena, solidarna, srčna, se zaveda, kje so resnični poudarki, ne samo v količini darov in dela, številkah, ampak, kar Matej vedno znova poudarja, da znate biti blizu, sočutni, res živa Cerkev. Druga beseda, ki jo je Matej ponavljal, je bila vizija. Lanskega oktobra smo zaključili dvoletni proces iskanja, ostrenja, vizije naše škofije. Kot vidim, se dobro pokrivata viziji škofije in ŠK Celje. Ta vizija niso samo neke halucinacije, sanje, ampak smo zapisali, vizija je slika prihodnosti, ki nam jo daje Bog in v nas prebuja strast, da bi jo uresničili. Je neka podoba, kamor nas Gospod vabi, da bi to postali. Zapisali smo: 'V Svetem Duhu se prepoznavamo in oblikujemo kot dejavni in sočutni člani občestva, kot misijonarski učenci in voditelji.' V tem boste prepoznali poslanstvo, ki ga vi že živite sedaj. To so sočutje, bližina, empatija, največji dar, ki ga lahko podarimo drug z drugim, srce. Večkrat pravim, da mora biti srce vernika odprto, ranjeno na dve strani. Do Boga, to smo danes ob križevem potu tudi podoživeli, kaj je Bog za nas storil, kako dragoceni smo v njegovih očeh, kako nas je ljubil in vzljubil, ne v naši popolnosti, ampak krhkosti, različnosti, grešnosti. In za grešnike je dal Oče največ, svojega Sina. To je ena ranjenost, pa je tudi pomembno, da se do tega Boga obračamo s srcem, ne samo s pametjo, besedo, molitvijo. Zelo pomembno pa je, da imamo odprto, ranjeno srce tudi z druge strani, strani človeka, da vidimo njegovo stisko, stisko ljudstva, bližnjega, da nas prizadene. V vašem poslanstvu to dobro povezujete, zato sem vodstvu Karitas, Mateju, Roku, vsem voditeljem hvaležen, da vas poleg spodbujanja k delu na nek način tudi hranijo s tem duhom, vero, kjer lahko tudi črpamo smisel našega dela…Vsako pšenično zrno mora najprej pasti v zemljo, da lahko vzklije in obrodi sad. To vam želim in sem prepričan, hvaležen, da to resnico na nek način gojite, živite, razvijate. Zato se za našo prihodnost, tudi naše Cerkve tukaj ne bojim.«