Pri maši, somaševali so duhovniki iz mariborske nadškofije, se je nadškof Alojzij Cvikl v nagovoru zahvalil prostovoljcem, ki delujejo na župnijski, dekanijski ali škofijski ravni ter zaposlenim na NŠKM za vztrajno in prizadevno delo na področju dobrodelnosti, ki je temeljni sestavni del vsake žive Cerkve.

Poklicani k upanju

»Dragi sodelavci in prostovoljci v mreži Karitas, s to sv. mašo se želimo Bogu zahvaliti za vse kar ste v preteklem letu mogli dobrega storiti. Ob letošnjem srečanju nas vodi skupna misel: Poklicani k upanju. Kako lahko prinašamo upanje? Tudi tako, da znamo prepoznati našega Gospoda v revnih in preizkušanih sestrah in bratih, da jih znamo sprejemati, ljubiti in jim po svojih močeh pomagati. Vsak človek je ustvarjen po Božji podobi, zato vreden vsega spoštovanja in dostojanstva,« je poslanstvo prostovoljcev utemeljil nadškof Cvikl in poudaril pomen uvida in potrjevanja dostojanstva vsakega človeka: »Revščina in raznovrstne preizkušnje mnogokrat v človeku porušijo dostojanstvo, še posej, ko tisti, ki je padel v preizkušnjo čuti, da ni viden, slišan, da gredo vsi mimo njega, on pa ostaja sam s svojo bolečino.

 FOTO: Karlo Smodiš

Papež Frančišek je ob svojem obisku v Kongu vsem prostovoljcem in sodelavcem Karitas postavil tole vprašanje: 'Ali je vredno pomagati ubogim, ko pa revščina dan za dnem narašča? Ali ni to prazen in grenak napor…?' Na to vprašanje papež takole odgovarja. 'Kljub naši majhnosti nas križani Gospod želi imeti ob sebi, da z njim nosimo dramo sveta. Pričevanje ljubezni je pričevanje, ki nam razodeva skrb Boga za vsakega človeka«' Papež tudi pravi, da tisto, kar povzroča revščino, ni toliko pomanjkanje dobrin in priložnosti, temveč njihova neenakomerna in nepravična porazdelitev. Ravno zato smo kristjani poklicani, da se zavzemamo za pravičnost in da smo ljudje srca.«

Pri maši so sodelovali prostovoljci Karitas. FOTO: Karlo Smodiš

Bodimo zgled, glejmo naprej in povezujmo se

Nadškof Cvikl je v nadaljevanju pokazal na tri stvari, ki so potrebne za tovrstno delovanje: zglednost, znati gledati naprej in znati se povezovati. »Dejavna ljubezen, če želimo da je ta tudi pričevanje, zahteva zglednost, kajti izkazovanje ljubezni ne odraža le tega, kar delaš, ampak razodeva to, kar si. To je tisto, kar našemu delu daje verodostojnost. Karitativna dejavnost mora biti sposobna gledati naprej. Naše delo ne sme biti samo odgovor na trenutne težave, potrebe in stiske, ampak moramo na podlagi te situacije delati tudi na preventivi, da v bodoče do teh stisk ne bi prihajalo v tolikšnem obsegu.

Tretja stvar, ki jo želim podčrtati danes je potreba po povezovanju. Danes se veliko govori o potrebnosti »ustvarjati mrežo«, to pomeni: znati delati skupaj. Potrebno je najti možnosti in načine, kako se za neko pomoč lahko najde skupna rešitev.

Vsaka Župnijska karitas ima svojo specifiko, njeni člani imajo vsak svojo karizmo, a se zgodi, da včasih manjka nekdo, ki bi ga nujno potrebovali v dani situaciji. Pa se najde prav takšen primeren v sosednji Župnijski karitas. Zato je medsebojno poznavanje in povezovanje lahko v veliko pomoč tistim, ki pomoč potrebujejo. Ali pa so potrebe tako velike, da jih krajevna karitas sama ne zmore rešiti. Zato je povezovanje in sodelovanje nujno.«

FOTO: Karlo Smodiš

Ob zahvali vsem prostovoljcem Karitas je nadškof Cvikl izrekel tudi skupno prošnjo: »Naj bo danes naša skupna prošnja, da bi vedno imeti sočutno srce do tistih, ki potrkajo na vrata Karitas. Vemo, so ti ljudje zelo različni in prihajajo z različnimi prošnjami in potrebami. Vse to zahteva od vas, dragi sodelavci in prostovoljci, veliko mero ljubezni, potrpežljivosti in doslednosti. Da lahko drugim kaj podarimo, moramo najprej prejeti mi sami in biti pripravljen prejeti. Nihče ne more dati, česar sam nima. Naj nas Gospod na letošnjem plenumu obilno obdaruje s svojo ljubeznijo, usmiljenjem, mirom in naj pomnoži v nas upanje.«

Na plenumu v Slomškovi dvorani v Mariboru. FOTO: Karlo Smodiš

Prinašajmo dobroto med ljudi

Po nastopu pevk skupine Kitice iz Markovec je navzoče z željo, da bi »svojo poklicanost in tudi upanje živeli in ga prinašali med ljudi«, na plenumu pozdravil predsednik NŠKM Branko Maček. Pozdravom so se pridružili tudi Luka Oven iz Slovenske karitas, Jože Kern iz Škofijske karitas Ljubljana in Goran Žalac iz Caritas Aleksinac, ki se je tudi zahvalil za vso pomoč, ki jo pošilja NŠKM za njihovo Karitas.

Spoznanje, ki spreminja

»Resnično »vedeti« pomeni spremeniti se zaradi tega, kar vemo,« je v osrednjem nagovoru na plenumu dejal ravnatelj Gimnazije A. M. Slomška dr. Samo Repolusk. V nadaljevanju je navedel nekaj misli, »zakaj je karitativno delo in (K)aritas (z malo in z veliko začetnico) v sami srčiki življenja kristjanov in zakaj ste sodelavci Karitas pomembni pričevalci Kristusa v svetu, njegove roke, noge in srce«. Prepričan je, da se ljudje ne spreminjamo celostno na bolje zaradi množice informacij ali sofisticiranega teološkega znanja, prav tako se trajno ne spreminjamo predvsem zaradi strahu, ampak se spreminjamo zaradi del ljubezni, ki so nam izkazana. »Spreminjamo se, ker imamo občutek, da smo nekomu mar, da ima naše življenje tukaj smisel in celo več – da je del večjega Božjega načrta v večnosti.«

Drugi vidik, na katerega je pokazal, je poklicanost kristjanov k delovanju »za življenje«, »biti pro-life pomeni biti za življenje kontinuirano ves čas od spočetja do smrti, tako v odnosu do ljudi kot v odnosu do stvarstva.

Tretji poudarek pa je Repolusk namenil zavedanju, »da se tudi delavci Karitas učite prepoznavati znamenja časa«

Za konec je pred prostovoljce nanizal nekaj izzivov. Kako mladim kristjanom prepričljivo približati pomen dobrodelnosti in organizacije Karitas? Kako učinkovito predstavljati pozitivne zgodbe o delu Karitas v medijih, ki se danes zaradi načinov financiranja vse pogosto preživljajo le še s senzacijami in s črno kroniko. Kot tretji izziv, pa je navedel prepoznavanje potrebe pri misijonskem delu doma.

Za skoraj tri milijone evrov pomoči

Delo Župnijskih karitas, humanitarnih, socialno varstvenih programov, institucionalnega varstva ter drugih aktivnosti mreže NŠKM v letu 2022 je predstavil generalni tajnik NŠKM Darko Bračun.

Generalni tajnik NŠKM Darko Bračun. FOTO: Karlo Smodiš

V letu 2022 so zabeležili 9054 obravnav, prejeli in uredili so 49 ton oblačil, opravili 2515 humanitarnih prevozov, s hrano so pomagali 17.734 osebam in je razdelili 445,3 tone. V ljudski kuhinji dobi topel obrok od 55 do 60 oseb na dan, razdelil pa so 15.540 obrokov. Omogočili so letovanje več otrokom, mladostnikom in starejšim. 324 otrokom so pomagali pri nakupu delovnih zvezkov in 1720 z zvezki in ostalimi šolskimi potrebščinami. Nudili so tudi 315 ur prostovoljne učne pomoči. V Zavetišču za brezdomne – sv. Martin pa je zavetje poiskalo 77 brezdomcev. Kot novost pa je Bračun predstavil projekt Bet.Ka – vključevanje oseb s težavami v duševnem zdravju. Na župnijski ravni je delovalo 1313 prostovoljcev, ki so nudili pomoč 18.033 osebam. V delo YoungCaritas Maribor je bilo vključenih 89 mladih. V skoraj 3 milijonsko vrednost opravljene pomoči, seveda brez vštete vrednosti prostovoljnega dela, pa je potrebno všteti tudi pomoč tujini (Srbija, Bosna in Hercegovina).

Priznanje Ireni Luci in Franju Toliču

Po skeču »mestna dama in kmetica« v izvedbi kmetice leta 2023 Majde Sinreich in Brigite Jehart sta nadškof Alojzij Cvikl in predsednik NŠKM Branko Maček Ireni Luci in Franju Toliču podelila zahvalo in priznanje za več kot 30-letno predano in požrtvovalno delo na karitativnem in humanitarnem področju ter vodenju dekanijske Karitas Ptuj/Zavrč.

Zahvala za Ireno Luci. Franja Toliča na podelitvi ni bilo. FOTO: Karlo Smodiš

Golaž, ki so ga bili deležni za okrepčilo vsi navzoči, pa so že skuhali v novi kuhinji, ki bo služila za namene Ljudske kuhinje Betlehem.