O njej je predavala dobra poznavalka arhitektka Saša Lavrinc, konservatorka, zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj. S sodelavko mag. Majo Avguštin sta napisali knjigo Plečnik na Domžalskem in Kamniškem. 

Predavateljico je pred njeno strokovno predstavitvijo arhitektke Majde Neřime številnim obiskovalcem, med katerimi je bil tudi kamniški župan Matej Slapar, predstavila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar.

Dr. Marjeta Humar predstavlja predavateljico arhitektko Sašo Lavrinc. FOTO: Jožef Pavlič

Predavateljica je najprej predstavila rodbino Neřima, posebej Majdinega očeta Aleksandra, ki se je rodil 21. 2. 1884 v Kamniku, umrl pa 17. 4. 1967 prav tako v tem mestu. Bil je učitelj, glasbenik in sadjar. Z družino se je zaradi učiteljskega poklica, v katerem je bil zelo uspešen, preselil najprej na Starše na Dravskem polju, kjer se mu je kot tretji otrok rodila hčerka Majda, ter nato v Gančane v Prekmurju. Po osnovni šoli je v Murski Soboti obiskovala nižjo gimnazijo, kjer ji je trda predla. Majda je v svojih spominih zapisala, kako jo je večkrat zeblo. Težka preizkušnja je bila zanjo šolanje na višji gimnaziji v Ljubljani, sedanji Gimnaziji Poljane, kjer so jo, kot druga podeželska dekleta, meščanske dijakinje bolj ali manj zviška gledale, a je uspešno premagovala tudi to. Stanovala je na različnih koncih Ljubljane, pot do šole, v katero je hodila peš, je bila dolga. Kadar je deževalo, si je glavo zaščitila s torbo nad njo.

Eno izmed študentskih del pri mojstru Plečniku. FOTO: Jožef Pavlič

Leta 1934 se je po uspešno opravljeni maturi vpisala na študij arhitekture k Jožetu Plečniku, ki se je leta 1920 vrnil iz Prage v Ljubljano. Plečnikova šola je bila zelo zahtevna, študentje so v risalnici delali vsak dan, dopoldne in popoldne, morali se so izkazati v vseh veščinah, ki jih je obvladal mojster Plečnik. Med njimi posebej v risanju. Majdine risbe iz študijskih let potrjujejo, da je bila uspešna v tej zvrsti poduka, ko so morali študentje reševati tudi zahtevne praktične naloge. Šlo je za klasičen pogled na umetnost; nič izumetničenega, modernega. Tako kot je arhitekturo pojmoval sam arhitekt Plečnik, ki se je zgledoval zlasti pri antičnih mojstrih. Lepota je pri tem igrala pomembno vlogo.

Vila Neřima v Kamniku. FOTO: Jožef Pavlič

Že v četrtem letniku študija je naredila načrt za domačo hišo v Kamniku na Rozmanovi 7. Imenovala jo je Vila Neřima. Njen mentor pri diplomski nalogi – diplomirala je leta 1940 – povečavi cerkve v Pertoči je bil Plečnikov asistent Janko Valentinčič.

 Načrt za Vilo Neřimo v Kamniku. FOTO: Jožef Pavlič

Arhitektka Majda Neřima se je posvečala tudi notranji opremi cerkva (Hinje, Bohinjska Bela) in drugih stavb. V Kuzmi na Goričkem je pri tem sodelovala s slikarjem Lojzetom Perkom. Opremila je tudi prostor za občinske uradnike v Tržiču. Izrisala je tudi opremo za kapelo v Domu sester usmiljenk v Mengšu. Za kamniško cerkev sv. Jakoba je naredila načrt za daritveni oltar. Pri cerkvi v Stranjah je ob povojni prenovi »povezala« cerkev in zvonik.

Načrt za oltar v samostanski cerkvi sv. Jakoba v Kamniku. FOTO: Jožef Pavlič

Vse našteto je risala v prostem času. Službeno se je kot uradnik ukvarjala z gradnjo drugih projektov, od tega je dve leti vodila gradnjo stanovanj v Beogradu. Ves čas je bila v ustvarjalnem stiku z mojstrom Plečnikom. To potrjujejo tudi izmenjana pisma in razglednice. Pri prenovi glavnega trga v Kamniku je sodelovala tudi s Plečnikovim učencem Antonom Bitencem.

Večji del življenja je preživela v Kamniku, kjer je bila nekaj časa tudi zaposlena na gradbenem oddelku. Bila je tudi odlična pevka. Pela je v zboru Glasbene matice v Ljubljani, nastopala celo v operi v Beogradu. Da je bila osebno skromna, potrjuje njen »skromni« podpis na njenih načrtih. Poleg tega je bila zelo potrpežljiva, vestna in predana svojemu delu. To je le nekaj drobcev iz tega, kar je povedala predavateljica, ki pripravlja temeljit zapis o arhitektki Neřima.

Zahvala predavateljici za izvrstno predavanje. FOTO: Jožef Pavlič

Predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar je ob koncu predavanja arhitektko Lavrinčevo pohvalila kot temeljito raziskovalko, kar je pokazalo tudi predavanje. Nazadnje pa je bila tudi sama, ker je ta dan praznovala rojstni dan, za predavateljico deležna čestitk, dobrih želja in zlasti zelo lepih rož. Med drugim tudi od gvardijana kamniškega frančiškanskega samostana p. Cirila Božiča.

Čestitke dr. Marjeti Humar za njen rojstni dan. FOTO: Jožef Pavlič