ICOMOS je pritrdil predlagani argumentaciji izbora javnih prostorov in javnih ustanov, tudi cerkve sv. Frančiška Asiškega v Spodnji Šiški. FOTO: Marjan Smerke



Slovenija ima trenutno na Unescovem Seznamu svetovne dediščine štiri vpise, od tega dva v kategoriji kulturne dediščine. Utegne se zgoditi, da se jim bodo pridružila izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani – nominacija je namreč prejela pozitivno oceno Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS). Odločitev o vpisu bo znana v drugi polovici julija, ko bo prek spleta pod kitajskim predsedovanjem potekalo zasedanje Odbora za svetovno dediščino.

Nominacija vložena januarja 2020
Slovenija je nominacijo v uradni postopek vložila konec lanskega januarja. Na podlagi strokovnega vrednotenja dosjeja, terenskega obiska in novembra lani in februarja letos posredovanih dodatnih informacij pa je ICOMOS potrdil utemeljenost predloga za vpis vseh predlaganih sestavnih delov nominacije. Tako ICOMOS v sklepnem delu poročila priporoča Unescovemu odboru za svetovno dediščino vpis nominiranih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani na Seznam svetovne dediščine.


Izbrane spomenike, spomeniška območja in celote odlikuje poseben arhitekturni jezik, ki vzpostavlja vez s preteklostjo, nove izvirne in ekonomične intervencije pa skupaj gradijo identiteto mesta. VIR: nominacijski dosje; avtor: Vladimir Brezar


Po meri človeka

Plečnikova dela je ICOMOS prepoznal kot odličen primer oblikovanja urbanega prostora po meri človeka skladno z globoko humano vizijo arhitekta, ki je med obema svetovnima vojnama preoblikoval nekdanje provincialno mesto cesarstva v simbolno narodno prestolnico. ICOMOS je pritrdil predlagani argumentaciji izbora javnih prostorov (mestnih trgov, parkov, ulic, promenad, nabrežij, mostov) in javnih ustanov (NUK, Žale, cerkvi sv. Frančiška Asiškega in sv. Mihaela, tržnice), ki so »občuteno integrirani v obstoječe urbane, kulturne in naravne kontekste in sledijo potrebam prebivalcev.«

Plečnikov pristop trenutno manj zastopan na Unescovem seznamu

Izbrane spomenike, spomeniška območja in celote odlikuje poseben arhitekturni jezik, ki vzpostavlja vez s preteklostjo, nove izvirne in ekonomične intervencije pa skupaj gradijo identiteto mesta. Plečnikov pristop je po mnenju ICOMOS utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja in trenutno manj zastopan na Unescovem Seznamu svetovne dediščine.


Odločitev o vpisu bo znana v drugi polovici julija, ko bo prek spleta pod kitajskim predsedovanjem potekalo zasedanje Odbora za svetovno dediščino. VIR: nominacijski dosje; avtor: Vladimir Brezar


Nominacijo vodilo kulturno ministrstvo

Kot primerni so, kot so sporočili z Ministrstva za kulturo, ki je vodilo pripravo nominacije izbranih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, označeni avtentičnost in celovitost predlaganih del, njihovo stanje ohranjenosti, pravna zaščita in upravljanje. Prepoznana je sistematična skrb za dediščino, odgovornost pristojnih inštitucij in sodelovanje različnih deležnikov, dodana so priporočila glede presoje razvojnih projektov v osrednjem in v vplivnih območjih posamičnih delov serije.

Delovna skupina strokovnjakov

Pod vodstvom kulturnega ministrstva je samostojno nominacijo Slovenije pripravljala delovna skupina strokovnjakov Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljana in zunanjih sodelavcev v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in v sodelovanju z lokalnimi zavodi, lastniki in upravljavci Plečnikove dediščine.
_ _ _

SORODNE NOVICE:

Plečnik in Finžgar – prijateljstvo brez ograj

Jože Plečnik in Praga

Plečnik v Vatikanu

Plečnik je s stadionom športu dal umetnost