S Plečnikom ste povezani tako rekoč od nekdaj, bivate v hiši, za katere podobo je zaslužen mojster arhitekt. Kakšni so vaši spomini nanj?

Moj stari oče inž. Matko Prelovšek je bil med obema vojnama direktor mestnega gradbenega urada in dober Plečnikov prijatelj. Poznala sta se verjetno še iz časa, ki sta ga skupaj prebila na Dunaju, kjer je moj ded študiral gradbeništvo. Hiša, v kateri živim, je bila v začetku 30. let preurejena in opremljena po Plečnikovih načrtih. Pri nas se je vedno veliko in s spoštovanjem govorilo o Plečniku. Ko sem bil star deset let, sem ga obiskal skupaj s staro mamo in mu nesel pokazat svoje skicirke. Dal mi je debel črn svinčnik na mine in predme postavil kipec konja, namenjenega brionskemu paviljonu. Kako je potem komentiral mojo risbo, se ne spominjam več. To je moj osebni spomin nanj. Stari oče je Plečniku podaril kužka Sivka in uro s kukavico, ki še vedno visi na steni hiše na Karunovi. On, Plečnik in profesor France Stele` so se enkrat ted...