Mučenec v Anciri (Ankari) v Turčiji 

Sveti mučenik Platon, brat svetega mučenca Antioha, zdravnika (16. julija), se je rodil v mestu Ancyra v Galatiji. Ko je bil še mlad, je zapustil dom in šel po mestih, oznanjeval je Božjo besedo poganom, presenetil svoje občinstvo s prepričljivostjo in lepoto svojega govora ter svojim globokim znanjem grškega učenja.

Zaradi njegovega pridiganja je bil aretiran in priveden na sojenje v Zevsov tempelj pred guvernerjem Agrippinom. Najprej je sodnik poskušal svetnika z laskanjem prepričati, naj se obrne od Kristusa. Mladeniču je zagotovil, da bi bil lahko po razumu enak največjemu izmed filozofov, Platonu, če bi le častil poganske bogove. Na to je sveti Platon odgovoril, da je bila modrost filozofa, čeprav velika, le kratkotrajna in omejena, medtem ko je resnična, večna in neomejena modrost sestavljala evangeljske nauke. Nato mu je sodnik obljubil, da mu bo dal ženo, če se bo odrekel Kristusu. Če ga zavrne, mu je zagrozil tudi z mučenjem in smrtjo. Sveti Platon je odgovoril, da je zaradi večnega življenja izbral začasno smrt. Potrpežljivost guvernerja je bila izčrpana, in ukazal je, da mučenca neusmiljeno pretepejo in ga nato poslal v zapor.

Ko so svetega Platona odpeljali v zapor, se je obrnil na ljudi, zbrane okoli templja, in jih pozval, naj ne zapustijo krščanske vere. Sedem dni kasneje so mučenca Platona spet vodili na sojenje pred Agrippinom v Zevsovem templju, kjer so imeli že pripravljene pripomočke za mučenje: vrele kotle, razgreto železo in ostre kljuke. Sodnik je mučencu ponudil izbiro: bodisi prinesti žrtev poganskim bogovom bodisi začutiti posledice teh orodij mučenja na lastnem telesu. Svetnik je spet neomajno zavrnil čaščenje idolov in po mučenju so ga vrgli v zapor še za osemnajst dni brez kruha in vode. Toda ker mučenca to ni ganilo, so mu ponudili življenje in svobodo, če bi le rekel: "Velik je bog Apolon." Mučenec ni hotel zanikati Kristusa ali žrtvovati idolom. Zato je Agrippin ukazal, da se svetemu mučencu Platonu odseka glava.