Planinska zveza Slovenije je izdala še tretji enciklopedični vodnik po Julijskih Alpah, ki opisuje južni del. Sestavljajo ga grebeni, daljši ali krajši, bolj ali manj travnati. Najvzhodnejši rob tega dela Julijcev, planota Jelovica, vabi predvsem ljubitelje gozdov, a že prek pretežno sredogorskega Ratitovca lahko grebensko potujemo proti Soriški planini. Veriga vrhov naprej na zahod je ena sama, dolga zeleno-siva rez, potem pa je tu še nekaj dolgih grebenov okrog Krna in Polovnika visoko nad dolino Soče. Vmes so številne, razmeroma ozke, a precej poseljene doline, čudovite planine in nekaj najlepših gorskih jezer.

Vodnik Julijske Alpe: južni del je tretji v seriji prenovljenih enciklopedičnih vodnikov po tem gorstvu, za zvezkoma Skupina Mangarta in Jalovca Jožeta Draba in Zahodne Julijske Alpe Klemna Janše. Napisal ga je Andraž Poljanec, prekaljen pisec, ki z enako vnemo opisuje označene in neoznačene poti ter je pozoren do detajlov na poteh in do jezika. Vodnik je zasnovan enciklopedično, tako da so opisani vsi vrhovi določenega območja in vse markirane poti, po mo­žnosti pa tudi brezpotja in neoznačene poti, ki omogočajo pristope na vrhove brez markacij. Predstavitvi gorske skupine sledijo krajši opisi (omenjene so naravne in kulturne znamenitosti) dolin in izhodiščnih krajev, do koder se lahko pripeljemo. Zatem dobimo osnovne podatke o kočah in zavetiščih, sledijo opisi dostopov z navedbo težavnosti poti in časa za vzpon. Sledijo opisi vrhov in vzponov nanje.

Vodnik Zahodni Julijci

Planinska zveza Slovenije je začela izdajati serijo vodnikov po Julijskih Alpah, ki kot prava enciklopedija v malem sistematično opisujejo vse na določenem območju, od najenostavnejših markiranih poti do zahtevnih brezpotij in celo lažjih plezalnih smeri. Primerni so za planince, ki delajo prve korake v gorski svet, kot za najbolj izkušene stezosledce in ljubitelje brezpotij ter normalnih pristopov na osamljene špice. Odlikujeta jih sistematičnost in prenovljena grafična podoba, upoštevajo modernega uporabnika, dodane so GPS-koordinate vseh pomembnih točk in ilustrativne fotografije za pomoč pri orientiranju.

Po vodniku Julijske Alpe. Skupini Mangarta in Jalovca je izšel že drugi Zahodne Julijske Alpe prinaša opise mikavnega zahodnega dela Julijcev, ki so pretežno na italijanski strani meje, pa tako natančnega opisa nimajo niti v italijanščini. V vodniku je Klemen Janša zajel hribe, ki so med Slovenci vedno bolj priljubljeni. Poleg dobro obiskanih vrhov v skupinah Kanina, Viša in Montaža so opisana tudi nekatera malo znana območja, prvič tako podrobno predstavljena v slovenščini: razdrapane Naborjetske gore nad dolino Dunje, greben Muzcev, dolgi greben Stola in Karmana, pa pozabljeni vrhovi zahodno od Strme peči.

Vodnik Istra, Brkini in Kras

»Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras (pokrajini, ki ju opredeljujemo kot Primorska) so vabljiva območja, kamor se vedno znova radi vračamo. Razgiban gričevnat svet, prijazno podnebje, zmerna poletja in mile zime, snega je malo, zadrži se le v višjih hribovitih predelih, vse leto privabljajo številne obiskovalce, izletnike in pohodnike. Vsak letni čas ponudi kaj novega in zanimivega, vsak obisk je začinjen s pridihom čarobnega. Preseneti pokrajina, ki iz koraka v korak spreminja podobo, zdaj s kamni posuta, v naslednjem trenutku se odprejo mehka živo zelena travnata gmajna, gozdnat objem, puste goličave, nizko grmičevje, nazadnje pa presenetijo gozdne jase, postlane s pisanim cvetjem ...«

Tako pospremi bralca novega izbirnega vodnika Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras na pot njegov avtor Milan Vinčec, Primorec, odličen poznavalec območja, ki ga je v vodniku slikovito opisal, in po katerem je speljanih 31 planinskih izletov, primernih za vse leto in za vse generacije. Opisi poti so v vodniku zgoščeni, natančni in sistematični, ključni podatki, ki jih potrebujemo za načrtovanje poti, so ustrezno poudarjeni, fotografska vsebina je bogata. Po vodniku bodo radi posegli tudi ljubitelji botanike, kajti ta območja so botanični raj. Avtor je namenil pozornost tudi tukajšnjim krajem, bogati kulturni in zgodovinski ter drugi naravni dediščini in ljudem, ki so vtisnili tem območjem poseben pečat.

Zemljevid Triglav

Planinski zemljevid Triglav (1 : 25 000) pokriva območje osrednjih Julijskih Alp s Triglavom v osrednji vlogi. Robovi zemljevida so omejeni s slovensko-avstrijsko državno mejo na severu ter s kočo pri Triglavskih jezerih, Vojami, Uskovnico in Zajamniki na jugu. Na vzhodni strani zemljevid seže do Goreljka, Srednje Radovne in Dovške babe, na zahodu pa se končuje z Dolino Triglavskih jezer, Kriškimi podi ter Veliko Pišnico. V primerjavi s staro izdajo istoimenskega zemljevida je njegovo območje premaknjeno nekoliko proti severu, posledično pa je po dolgih letih dodano tudi območje Karavank med Dovjim in Kranjsko Goro.

Najzanimivejša točka med njimi je zagotovo Kepa, najdemo pa tudi preostale priljubljene pohodniške in turnosmučarske cilje, kot so Truperjevo in Maloško Poldne, Kresišče, Vošco, Mojstrovico in druge. Dodani so opisi pristopov na vrh Triglava na zadnji strani zemljevida. Opisani so pristopi z izhodišč v Vratih, Kotu, Krmi, Bohinju in Trenti, na Pokljuki in po vseh možnih markiranih planinskih poteh. Ljubitelji turnega smučanja bodo veseli vrisanih priporočenih in priljubljenih smeri turnih smukov, za ljubitelje skritih stezic pa so avtorji dodali tudi vrisano smer poteka kultne in skrivnostne brezpotne »vezne poti« Planica–Pokljuka. Najdete tudi informacije o označenih parkiriščih, postajališčih javnih prevoznih sredstev, gostiščih, naravnih in kulturnih posebnostih in še kaj.

Zemljevid Jalovec in Mangart

Planinski zemljevid Jalovec in Mangart (1 : 25 000) je nov zemljevid, ki obravnavano območje prikaže še natančnejše, predvsem pa preglednejše kot je bilo to predstavljeno v njegovem predhodniku. Pri izdelavi zemljevida so sodelovali Geodetski inštitut Slovenije, Geodetska družba ter številni posamezniki, dobri poznavalci območja predstavljenega na zemljevidu. Zemljevid bo prišel prav vsem, ki bodo raziskovali vrhove, doline in stene med Javorščkom, Lepeno in kočo pri Triglavskih jezerih na jugu ter grebenom Karavank na severu (od Korenskega sedla do Trbiža).

Vzhodni rob se prične tam, kjer se konča zemljevid Triglav (1 : 25 000), to je linijo med kočo pri Triglavskih jezer, Kriškimi podi ter Veliko Pišnico, zahodni rob pa je omejen s Kalom-Koritnico, Rabeljskim jezerom in Trbižem. Na zadnji strani zemljevida so poleg legende tudi opisi in kontakti planinskih koč s pripadajočimi QR kodami, ki nas pripeljejo na spletno stran posamezne koče. V besedi in preglednem reliefnem pa jih dopolnjujejo tudi opisi možnih vzponov na Jalovec, Mangart, Prisojnik (Prisank), Malo Mojstrovko in Bavški Grintavec. Poleg samoumevnih planinskih poti, smeri turnih smukov in planinskih koč, najdemo številne ostale koristne informacije, kot so urejena parkirišča, postajališča javnih prevoznih sredstev, gostišča, marsikatero naravno in kulturno znamenitost, plezališča in še kaj.

Zemljevid Stol

Zemljevid Stol 1 : 25.000 v preprosti in sodobni obliki predstavlja opise vzponov na Stol, Begunjščico, Dobrčo, Golico, Struško, Kozjak in druge vrhove na tem območju. Zajema tudi širše območje kot predhodnik Stol in Begunjščica. Osrednji vrh Stol je postavljen v središče, zato je omogočen jasen pregled vseh poti, ki vodijo na vrh. Na severu sega do Golice in Slovenjega Plajberka, na jugu do Blejskega jezera, na zahodu do Dovške Babe in Pokljuške soteske, na vzhodu do planine Korošica nad Ljubeljem in Dobrče. Poleg planinskih poti vsebuje tudi informacije o postajališčih javnih prevoznih sredstev, pohodniških točkah, parkiriščih ter naravnih in kulturnih spomenikih.

Vrisane so kolesarske steze, plezališča in turne smuke. Na hrbtni strani so natančni opisi vzponov na Stol, Golico, Vrtačo, Begunjščico, Veliki vrh v Struški in Dobrčo. Dodani so reliefni prikazi posameznih vzponov, kar bo planincem pomagalo pri načrtovanju ture ter kratki opisi planinskih koč. Od predhodnika se razlikuje tudi v uporabi slovenskih imen severno od meje. Ponekod so navedena celo tri imena: v nemščini, v slovenščini in še »po domače (npr.: Fauenkogel, Dovška Baba, Krahelca).

Plastificirani zemljevidi

Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetsko družbo na osnovi zadnjega stanja iz katastra planinskih poti PZS izdala prve tri v seriji plastificiranih planinskih zemljevidov v merilu 1 : 50.000, in sicer Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke – osrednji del.

Ti zemljevidi so obstojnejši od papirnatih, pri uporabi se ne trgajo, zlaganje je preprosto, po njih lahko pišemo in napisano tudi zbrišemo, največja prednost pa je njihova neobčutljivost na vlago in sonce, a je zaradi rež pri zgibanju z njimi težja orientacija z vrha, zato planinska zveza ostaja tudi pri klasičnih papirnatih zemljevidih.

Zemljevidi PZS so sodobno pripravljeni in jih redno posodabljajo. Cilj je, da bi v naslednjih treh letih obnovili celotno paleto planinskih zemljevidov, tudi tistih, ki so komercialno manj zanimivi oz. pokrivajo manj obiskane predele Slovenije. Na hrbtni strani kart je seznam planinskih koč s kontakti in QR kodami za dostop do dodatnih informacij na spletu.

Karta Triglavski narodni park pokriva celotno območje Triglavskega narodnega parka, karta Kamniško-Savinjske Alpe celotno območje Kamniško-Savinjskih Alp, karta Karavanke - osrednji del pa celotno območje osrednjega dela Karavank od Dovške Babe do Pavličevega sedla ter v smeri sever - jug od Borovelj (Ferlach) do Kranja.

Plezalni vodnik

Mnogo ljubiteljev gora zahaja nad dolino Kamniške Bistrice, zato jih bo razveselila tretja, dopolnjena izdaja plezalnega vodnika Repov kot, Kamniška Bela avtorjev Toneta Golnarja, Silvija Morojne in Bojana Pollaka, ki je izšla po 22 letih. Stene se niso bistveno spremenile, so pa v tem času alpinisti preplezali več kot petdeset novih smeri in mnoge zahtevne prosto ponovili. Opravljenih je bilo tudi nekaj alpinističnih smukov po zahtevnih strmih pobočjih. Največji napredek je v tehničnem smislu, v vodnik so vključili prenovljene skice, boljše fotografije in natančnejši zemljevid. Opisanih je okrog 300 plezalnih smeri, od tega več kot 60 novih, okrog sto vzponov v plezališčih, dodani so tudi turni smuki.