Bavški Grintavec je več kot petsto metrov nižji od Triglava, a če se nanj vzpnemo iz vasi Soča, premagamo večjo višinsko razliko, kot če bi šli na Triglav od Aljaževega doma v Vratih. Zato izlet na Bavški Grintavec ni za vsakogar, saj je tudi najlažja pot iz Soče dolga, naporna in proti vrhu kar malce zahtevna. Seveda pa ni nujno, da gremo po njej ravno do vrha. Tudi izlet do opuščene Planine nad Sočo ter sprehod med macesni, ruševjem in cvetočimi planinskimi tratami nad njo je lahko zelo prijeten in zanimiv.

Kažipot ob glavni cesti v vasi Soča nas usmeri na stezo, ki se že po nekaj korakih skrije med drevje. Vzpenjamo se po razmeroma strmem pobočju nad cesto, ki pelje proti Vršiču. Ko prečkamo kamnit jezik, se drevje razmakne in pod nami se pokaže košček doline. Više se pot potegne čez skale, po katerih stopamo kot po stopnicah. Tako polagoma prispemo na rob, s katerega se še enkrat ozremo v dolino, nato se svet prelomi, steza pa položi in umakne v notranjost.



Po dobre pol ure hoje nam pot zapre kamnita ograda, za katero se razprostira travnata terasa. Na njenem zgornjem koncu je med drevjem zaselek Lemovje. V njem je menda pred drugo svetovno vojno živelo več kot petdeset ljudi, danes pa so kamnite hiše opustele. Nekatere se zdijo še vedno trdne, drugim so se pod težo let udrle strehe in porušili zidovi.

Nad zaselkom zavijemo v manjšo grapo, iz nje pa v mogočen bukov gozd. Ta se zgoraj dotika strmejšega pobočja, zato se tam obrnemo v levo in čez odprte strmali povzpnemo do zaraščene globeli. Nad njo nas znova objame drevje. Pot se položi, potegne proti zahodu, skoči na razgledno polico in se začne odmikati od strmega pobočja nad dolino. Tedaj se pred nami razgrne prostrana, rahlo nagnjena Planina nad Sočo, na kateri stoji lovska koča. Ozka stezica pelje do nje skozi gosto, do kolen in čez segajoče rastlinje. Hodimo počasi, saj nas ustavljajo slastne gozdne jagode. »Bog je napravil deželo, človek pa mesto,« se spomnimo angleškega pregovora, ko njihov okus primerjamo z okusom »jagod« iz trgovskih centrov.

Komur vzpon do Planine nad Sočo ne zadošča, lahko nadaljuje mimo lovske koče desno navkreber po slabo vidni stezi, čez katero se stegujejo šopi trave in nizki grmički. Hodimo po pobočju, na katerem ležijo suha debla dreves, ki jih je najbrž podrl plaz. Nato se pot skrije med drevesa in visoke rumene preobjede ter se začne nekaj minut pozneje vzpenjati po ozkem travnatem pasu med ruševjem. Pokažejo se zaplate cvetočega sleča, nad njimi pa skalovje pod vršnim grebenom Bavškega Grintavca.

Približno poldrugo uro po odhodu s Planine nad Sočo prispemo do strmega melišča, ki ga objema še bolj strmo skalovje. V kotanjah leži sneg, otočki zelenja, na katerih so srčastolistne mračice, alpske velese, triglavske rože, planike in svišči, pa so čedalje redkejši. Vzpon po melišču je naporen. Noga ob vsakem koraku zdrsne nazaj, zato si kar malce oddahnemo, ko nas obledele, vendar zanesljive markacije naposled pripeljejo do skalovja. Čezenj splezamo skozi poševen žleb, se po gruščnati strmini povzpnemo na greben in po njem na vrh.

Bavški Grintavec ni znan samo po dolgem in napornem dostopu, temveč tudi po lepem razgledu, ki sega od Jalovca na severu do Krna na jugu in od Triglava na vzhodu do Kaninskega pogorja na zahodu. A dnevov brez oblačka je poleti razmeroma malo. Precej pogosteje se okrog vršacev navlečejo megle, ki jih posuši šele večer ali pa – kar je veliko nevarneje – popoldanska nevihta.

OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: vas Soča. Do nje se lahko pripeljemo prek Kobarida in Bovca ali čez prelaz Vršič. Kažipot za pot na Bavški Grintavec stoji ob glavni cesti kakšnih sto metrov naprej od cerkve v smeri proti Vršiču.

Višinska razlika: do Planine nad Sočo 900 metrov, do vrha 1.860 metrov

Dolžina vzpona: do Planine nad Sočo dve uri in pol, do vrha vsaj 5 ur.

Kratek opis poti: Iz Soče se prek strmega pobočja povzpnemo do opuščenega zaselka Lemovje, od tam pa do nekdanje Planine nad Sočo. Pri lovski koči zavijemo desno navkreber na slabo vidno stezico, ki nas med drevjem in ruševjem pripelje do strmega melišča. Po njem se vzpnemo do skalovja, splezamo skozi poševen žleb in nadaljujemo po gruščnati strmini do vrha.

Opozorila: Izlet na Bavški Grintavec je dolg in naporen (skupno vsaj 9 ur hoje), zato je primeren le za izkušene, dobro pripravljene in primerno opremljene planince. Vzpon je treba začeti zgodaj zjutraj in v zanesljivem vremenu. Ob poti ni vode, zato moramo imeti v nahrbtniku dovolj pijače (vsaj tri litre). Markacije so ponekod obledele. Pri prehodu čez skale obstaja nevarnost padajočega kamenja.

Zemljevid: Julijske Alpe (zahodni del), 1 : 50.000.

Nedeljska maša V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Tolminu je maša vsako nedeljo ob 19. uri