Planinsko polje, po katerem vijuga reka Unica, ob obilnejših jesenskih padavinah zalije voda. Tako je bilo tudi letos, ko smo imeli bolj oblačen in deževen začetek novembra kot ponavadi. Čaroben preplet trave in vode, v kateri se zrcalita grmičevje in drevje, si lahko ogledamo med sprehodom po polju. Še lepše pa ga vidimo s Planinske gore, na katero vodi prijetna planinska pot.

Pred nekaj desetletji je glavna pot proti morju peljala skozi razpotegnjeno Planino, ki se stiska k vznožju Planinske gore. Prometa je bilo toliko, da domačini skoraj niso mogli čez cesto. Potem so fičke izpodrinile stoenke, kolone vozil so se preselile na avtocesto, Planini pa se še danes pozna, da je dolgo živela s prometom in od njega. Pisni viri že leta 1217 omenjajo mitnico goriških grofov, pozneje je kraj postal najpomembnejša furmanska postaja med Ljubljano in Trstom. V času največjega razcveta prevozništva je v gostilnah prenočevalo tudi po sto furmanov s konji, vozovi in blagom. V 19. stoletju, preden se je blago preusmerilo na železnico, so ob glavni cesti zrasle mogočne furmanske hiše. Eno od njih vidimo nasproti župnijske cerkve sv. Marjete, tam pa so tudi novi kažipoti, ki nas vabijo na Planinsko goro (1 ura) in naprej do cerkve sv. Lovrenca nad vasjo Studeno (3 ure).

Široka pot krene od glavne ceste zložno navkreber mimo travnikov in njiv. Nad strehami za našim hrbtom se čedalje lepše vidijo poplavljeni deli polja, vendar v razgledu ne uživamo dolgo. Pot se namreč kmalu skrije med drevje, kjer že po nekaj korakih prispemo do gozdne ceste. Star kažipot nas vabi navkreber, nov pa v levo po cesti do bližnjega križišča, vendar se obe poti više znova zlijeta v eno. Vzpon je zložen. Pot se presuka na južno stran gore, ob njej vidimo lesen križ, nekaj skal in na deblo pritrjen kip sv. Antona. Med golimi vejami se spreletavajo ščinkavci, visoko nad krošnjami plava v klin razvrščena jata gosi.

Na robu, kjer se nam iz doline pridruži še ena označena pot, zavijemo v desno. Drevje se kmalu razmakne in približno tri četrt ure po odhodu iz doline zagledamo okroglo kapelo ter božjepotno cerkev Marije, pribežališče grešnikov. Le kdo bi v tej samoti pričakoval svetišče, ki po velikosti prekaša marsikatero župnijsko cerkev! A tudi vera naših prednikov je bila velika, da so vzdržali turške vpade in razkol, ki ga je prinesla reformacija. V tistem kaotičnem času je neka ženska pripovedovala, da se ji je na dan sv. Andreja prikazal Kristus in ji naročil, naj bo štiftarka (pripadnica gibanja, ki je ustanavljalo nove cerkve in pričevalo o prikazovanjih) in naj na Planinski gori postavi cerkev, beremo v knjigi Duša, le pojdi z mano. Oblast je naslednje leto prepovedala zbiranje na Gori, čez nekaj let pa vendarle dovolila zidavo svetišča.

Čeprav nas kažipot vabi vse do sv. Lovrenca nad vasjo Studeno, si bomo tokrat privoščili le še četrturni sprehod do Grmade (873 m) na vzhodnem robu Planinske gore. Cesti, ki gre mimo cerkve, sledimo navkreber do dolgega ovinka. Ko opazimo na deblu bel napis, zavijemo v desno čez travnik in se spustimo do razglednega roba, pod katerim se v globinirazprostira Planinsko polje. Tam nas kažipot usmeri do bližnjega vrha, ki pa ni posebej zanimiv, saj ga obdaja drevje.

Izlet do Marijine cerkve in na Grmado je tako kratek, da nam po vrnitvi v dolino ostane še dovolj moči za sprehod po polju. In dovolj časa, da si ogledamo kip skladatelja Miroslava Vilharja (ob glavni cesti), vhod v Planinsko jamo, iz katere dere razpenjena voda, okrogel Ravbarjev stolp in morda še kakšno zanimivost, ki jih v Planini in bližnji okolici ne manjka.




OSNOVNI PODATKI

Planinska gora (Grmada, 873 m)

Izhodišče: Planina.

Dostop: Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu Unec, od koder nadaljujemo vožnjo do Planine. Avto lahko pustimo pri župnijski cerkvi.

Dolžina vzpona: 1 ura (do Grmade).

Višinska razlika: 400 metrov.

Kratek opis poti: Ob glavni cesti skozi Planino, nasproti cerkvenega zvonika, nas kažipoti usmerijo navkreber po široki poti proti gozdu. V njem ostanemo vse do Marijine božjepotne cerkve, ki stoji na veliki uravnavi pod vršnim delom gore. Od nje se lahko sprehodimo še do petnajst minut oddaljene Grmade. Vrh obdaja drevje, z roba pod njim pa je imeniten razgled na Planino in Planinsko polje. Pot je zelo prijetna in na novo označena.

Zemljevid: Notranjski kras, 1 : 50.000.




NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Marjete v Planini je maša vsako nedeljo ob 8. in 10. uri.