Djakovsko-osiješki nadškof Djuro Hranić je ob 200. obletnici rojstva in 110. obletnici smrti škofa Josipa Júraja Strossmayerja podelil plaketo mariborskemu publicistu Vojislavu Lukiću za dozdajšnje delo pri raziskovanju in širjenju lika škofa Strossmayerja.

"Strossmayer je pomagal pri ustanavljanju Slovenske matice in pomembno prispeval pri oblikovanju čitalnice v Sloveniji. Zelo sem vesel, ker je njegovo ime še zdaj pomembno tudi v Sloveniji in tudi sam poskušam prispevati k njegovi ohranitvi, je dejal Vojo Lukić ob predstavitvi knjige o omenjenem škofu.

Narodno zaveden škof in podpornik Slovencev

Josip Júraj Strossmayer se je rodil 4. februarja 1815 v Osijeku. Filozofijo, teologijo in pravo je študiral v Budimpešti in na Dunaju. Leta 1850 ga je papež potrdil za bosansko-sremskega škofa. V Djakovu je sezidal katedralo in ustanavljal šole. Finančno je podpiral vzgojne, kulturne, znanstvene in cerkvene ustanove. V Zagrebu je ustanovil Jugoslovansko Akademijo znanosti in umetnosti oz. Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti, kot se imenuje zdaj. Bil je prvi hrvaški narodno prebujen škof. Zavzemal se je za združitev hrvaških pokrajin in za povezovanje vseh južnih Slovanov. Na prvem vatikanskem koncilu ni podprl dogme o papeževi nezmotljivosti, obenem je zagovarjal večje pravice škofov v odnosu do papeža.

Škof Strossmayer se je kot politik in cerkveni dostojanstvenik zavzemal tudi za narodne pravice Slovencev. Finančno je podprl ustanovitev Slovenske Matice v Ljubljani. Redno je prihajal na počitnice v Rogaško Slatino. Ob njegovi smrti so slovenski časopisi pisali, da je bil poleg Antona Martina Slomška najpopularnejši škof na Slovenskem v 19. stoletju. V Ljubljani in Mariboru so po njem poimenovali ulico.

Vir: SŠK, www.icv.hr