Posamezna kraška polja se ob močnejšem deževju spremenijo v presihajoča jezera. Najbolj znano in največje pri nas je Cerkniško jezero, na Pivškem pa ob obilnejših padavinah nastane kar sedemnajst jezerc. Nekatera se napolnijo prej, druga pozneje, nekatera vsako leto, druga redkeje, vsa pa se spomladi posušijo in spremenijo v pisane travnike.

Pivško kotlino delimo na Spodnjo in Zgornjo Pivko. Prva sega od Nanosa in Hrušice do Prestranka, druga naprej proti jugu do Šembij nad Ilirsko Bistrico. Spodnja Pivka je sestavljena iz flišnih kamnin, Zgornja pa iz apnenca, zato ima lastnosti kraškega sveta. Po njej lenobno vijuga reka Pivka, ki je del kraškega zaledja Ljubljanice. Dolga je 26 kilometrov, vendar le enajst kilometrov teče po površju.

Ko priteče voda

V sušnem obdobju je podtalnica globoko pod tlemi, ob močnejšem deževju pa skozi kraške izvire in razpoke privre na površje. Voda najprej napolni strugo Pivke in potem še okoliške kotanje. Tako nastane sedemnajst presihajočih jezer, ki se večinoma imenujejo po bližnjih vaseh. Izletniki, ki poleti vidijo visoko travo, si ne morejo misliti, da so del leta tukaj jezera. Pozno jeseni ali zgodaj spomladi pa se čudijo, kam bo izginila vsa voda.
Najbolj na severu, pri vasi Žeje, leži jezero Jeredovce. Najdlje na jugu je Šembijsko jezero, iz katerega odteka voda proti reki Reki in Jadranskemu morju. Največje med pivškimi presihajočimi jezeri je Palško jezero. Pri srednjem vodostaju je veliko približno kvadratni kilometer (okrog dvesto nogometnih igrišč) in ima do sedem milijonov kubičnih metrov vode. Njegov najpomembnejši dotok in odtok je Matijeva jama, ki ob visoki podtalnici deluje kot kraški izvir in ob upadanju kot požiralnik. Tako kraško odprtino imenujemo estavela. Drugo največje je Petelinjsko jezero blizu Slovenske vasi. Ker je najniže ležeče med pivškimi presihajočimi jezeri, se voda v njem zadrži najdlje.



Zakladi narave

Območje pivških presihajočih jezer, ki bo verjetno kmalu zavarovano kot krajinski park, slovi po biotski raznovrstnosti. Tu živi 20 vrst sesalcev, 106 vrst metuljev, 210 vrst hroščev, 127 vrst ptic in 182 vrst rastlin. Številne ptice in metulji so na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Med njimi je tudi metulj strašničin mravljiščar, ki odlaga jajčeca v cvetne glavice zdravilne strašnice. Ko se iz njih razvije gosenica, pade na tla in začne oddajati izločke, ki privabljajo mravlje. Te jo odnesejo v mravljišče, vendar si s tem naredijo slabo uslugo, saj se gosenica hrani z njihovim zarodom. Po desetih mesecih se zabubi in spremeni v odraslega metulja. Ta hitro pobegne iz mravljišča, saj so mravlje spoznale zmoto.

Ko jezera zalije voda, v njih zaživi 18 vrst vodnih živali. Med njimi ni rib, sta pa dve endemični vrsti: do 15 milimetrov dolg rakec kraški škrgonožec in človeška ribica, ki so jo opazili v Matijevi jami.

Ekomuzej

Konec septembra so v Slovenski vasi odprli Ekomuzej pivških presihajočih jezer. V njem so prikazane lastnosti krasa, kroženje vode in vpliv dogajanja v naravi na življenje domačinov. Ti so nekoč na jezerih pozimi rezali ledene kvadre, jih shranjevali v ledenicah, spomladi pa z vozovi vozili v Trst. V muzeju vidimo doma narejene drsalke in palice, s katerimi so se premikali po ledu, izvemo vrsto zanimivosti o mlinih, ki jih je poganjala Pivka, slišimo legendo o prebivalcih vasi pod Sveto Trojico, ki so izginili v Petelinjskem jezeru, in še marsikaj. Muzej je privlačen tudi za otroke. Ti lahko zavrtijo kolo dogajanja v naravi, prisluhnejo skrivnostim, ki jih šepetata pametni modrin in radovedni pisanček, pogledajo, če v brlogu res spi medved, odtisnejo sledi divjih živali ...

Ekomuzej je tudi izhodišče za krajši sprehod in malo daljši planinski izlet. Cesta za njim, ki hitro izgubi asfaltno prevleko, nas v dvajsetih minutah pripelje do Petelinjskega jezera. Ta je lahko samostojen izletniški cilj ali pa le vmesna postaja ob poti na 1106 metrov visoko in zelo razgledno Sveto Trojico, kjer so pred nekaj leti znova postavili cerkev. Za ogled Palškega jezera pa se je najbolje odpeljati v vas Palčje, od koder se lahko sprehodimo tudi do razvalin cerkve sv. Marjete.

Domačini pravijo, da so pivška presihajoča jezera zanimiva v vseh letnih časih – ko je v njih voda in ko je ni. Hkrati pa trpko pripomnijo, da je letošnji žled zelo spremenil podobo pokrajine. Kako in koliko, boste lahko med obiskom jezer ugotovili tudi na podlagi naših fotografij, ki smo jih posneli pred opustošenjem.





IZLETNIŠKE DROBTINICE


· Izhodišče: Slovenska vas pri Pivki.
· Dostop: Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu Postojna, od koder nadaljujemo vožnjo proti Pivki. V naselju Petelinje zavijemo z glavne ceste v levo proti Slovenski vasi, kjer je Ekomuzej pivških presihajočih jezer.
· Izleti: Od Ekomuzeja se lahko sprehodimo do Petelinjskega jezera (20 minut) in vzpnemo na Sveto Trojico (planinska pot, dobri 2 uri). Iz Palčja (iz Pivke nadaljujemo vožnjo proti Knežaku in v vasi Parje zavijemo levo) pa je blizu do Palškega jezera.
· Dodatna možnost: ogled Parka vojaške zgodovine v Pivki.
· Kdaj je odprto? Ekomuzej pivških presihajočih jezer je odprt ob sobotah in nedeljah: od novembra do konca aprila od 10. do 15. ure, od maja do konca oktobra pa od 10. do 17. ure.
· Več informacij: http://pivskajezera.si in www.parkvojaskezgodovine.si
· Zemljevid: Snežnik, 1 : 50.000.