Eden izmed glavnih bulvarjev v Bukarešti, bulvar generala Gheorgheja Magheruja, v zgodnjem dopoldnevu buči od prometa in energije mimoidočih. Ljudje na podzemni železnici hitijo na delovna mesta, poslovneži na sestanke, študenti na predavanja, taksisti po svoje stranke, prve trgovine se odpirajo. Kavarne so že odprte za najbolj zgodnje goste. Podobno kot v vseh večjih evropskih mestih, vendar tudi različno.

Življenje v vzhodni Evropi zaradi različnih kulturnih navad, družbenoekonomskega konteksta, tradicije in kulture poteka drugače kot v preostalem delu Evrope. V njenem miljeju veljajo druge zakonitosti, ki jih tujci težko razumejo in ponotranjijo. Kulturno in civilizacijsko je vzhodnoevropska regija izjemno raznolika. Podobnosti je mogoče najti predvsem v njenih sorodnih regijah. Nekateri deli vzhodne Evrope so v zadnjih desetletjih doživeli izjemen razvoj, ki je posledica porasta neposrednih tujih investicij kot tudi okrepitve institucij demokratične in pravne države. Mednje sodi tudi romunska država.

Velik razcvet

Pred kratkim sem se mudil na raziskovalnem in študijskem obisku na eni izmed univerz v romunski prestolnici. Od demokratizacije naprej so v romunski prestolnici nastale številne nove zasebne univerze, pri čemer so se tudi glavne državne univerze občutno okrepile in izboljšale. Njihovi raziskovalci počasi uspevajo tudi na najbolj težavnih evropskih razpisih.

Bukarešta je bila vedno kaotično mesto, eno izmed največjih v vzhodni Evropi, kjer živi več kot dva milijona ljudi. Mesto je zato izjemno energično, živahno, kot tudi umazano in hektično. Po drugi strani je to mesto knjigarn, cvetličarn in kavarn, ki so na vsakem vogalu.

Romunija je na splošno v zadnjih letih doživela velik razcvet. Cvetijo še posebej transilvanska mesta, kot so Brasov, Sibiu, Targu Mures, in prestolnica države. V Bukarešti so na njenem severu in tudi jugu zrasli novi poslovni centri in moderne stanovanjske soseske. Dežela je v zadnjih tridesetih letih doživela veliko transformacijo: iz državno-planskega v tržno gospodarstvo, iz nepravne države v vladavino prava, iz enoumne družbe v pluralno družbo. Prestolnica Bukarešta je že na ravni evropskega povprečja, če ga že ne presega. Njene mondene soseske na severu Bukarešte spominjajo na elitne četrti globalnih mest.

Na periferiji so razmere drugačne. Če nekatera mesta v Transilvaniji, kot sta Brasov in Sibiu, ponujajo dobro raven življenja, prebivalstvo na romunskem podeželju še vedno nima zagotovljenih polnih razvojnih možnosti. Prebivalstvo se je v zadnjih desetletjih množično odselilo v zahodne in južnoevropske države. Revščina je na podeželju še vedno vidna na vsakem koraku. Ljudje ne živijo lahko, temveč le prodajajo, kar lahko.

Vloga tujih investitorjev

Tuji investitorji so v Bukarešto prinesli in sprožili ustvarjanje novih delovnih mest, javnofinančne prihodke in gospodarsko rast, predvsem pa pozitivno miselnost. V mestu se čuti občutek, da nič ni nemogoče. Priložnosti se ponujajo na vsem koraku. Bukarešta ni več neko sivo mesto na skrajnem vzhodu Evrope. Je mesto s širokimi avenijami, visokimi nebotičniki, sodobnimi nakupovalnimi centri in vrhunsko delujočim sistemom podzemne železnice. V zadnjem desetletju je polno izkoristila tržne svoboščine. Naredila je enega večjih skokov naprej med vsemi vzhodnoevropskimi članicami Evropske unije. Bukarešta je v marsičem zaradi odprtosti tujim neposrednim investicijam in velikega trga že presegla slovensko družbo. Tuji investitorji so v zadnjih mesecih v državo prenesli tudi dobre korporativne in ostale prakse, ki jih je romunska družba kmalu ponotranjila. Država se je v veliko večjem obsegu kot v slovenskem gospodarstvu umaknila iz gospodarstva, kar je dalo zagon svobodni podjetniški pobudi.

Bolj kot slovenska država si je Romunija v zadnjih desetletjih prizadevala tudi za reforme svojih institucij demokratične in pravne države. V zadnjih nekaj letih ji je reforme ob številnih sistematičnih in vsesplošnih ukrepih uspelo izpeljati ne le zaradi vpliva tujih strokovnjakov, temveč predvsem zaradi lastne zavzetosti in predanosti reformam. Kljub temu do sprememb ni prišlo brez težav, saj so številne vlade zaradi različnih afer razpadle predčasno. A boj proti korupciji je bil na koncu vendarle uspešen.

Zakaj je romunska družba zgodba o relativnem uspehu? Številni kazalniki kažejo občutne napredke ne le na področju gospodarske rasti, temveč tudi na področju dviga življenjskega standarda in kakovosti življenja.

Obračun s preteklostjo

Romunska družba je ena izmed redkih vzhodnoevropskih družb, ki je vsaj delno znala obračunati s preteklostjo. V preteklem stoletju je bila prizorišče številnih kršitev človekovih pravic, kjer so se totalitarne oblasti izživljale nad običajnimi ljudmi. Totalitarne oblasti so znale po hitrem postopku obračunati z oporečniki. Državne oblasti so se na večer demokratizacije v decembru 1989 izživljale nad protestniki in številne tudi pokončale. Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadnjih dveh desetletjih ugotovilo številne sistematične in vsesplošne kršitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Nekdanji nedemokratični režim je po demokratizaciji še vedno opletal z lovkami po institucijah romunske demokratične in pravne države. Številni ljudje in politične stranke iz starih časov so še ostali.

Šele po prvem desetletju vnovične vzpostavitve demokracije in časovno bolj oddaljeno od dogodkov so se romunske državne oblasti lotile obračunavanja s preteklostjo. Institucije demokratične in pravne države so morale v tem obdobju obračunati s pastmi temnega poglavja pred tem. Številni so bili sodelavci tajne policije, ki jim je romunski parlament še v drugem desetletju življenja romunske demokratične in pravne države omejil dostop do služb v javni upravi. Romunsko sodstvo je, za razliko od slovenskega, zmoglo pa tudi želelo uspešno končati in obsoditi nekaj visokih funkcionarjev romunskega komunističnega režima zaradi kršitev človekovih pravic. Odkrita so bila tudi številna grobišča z žrtvami komunističnega sistema.

Nekaj razlogov za napredek

Romunska družba torej žanje pozitivne učinke demokratičnih sprememb. Zakaj je v zadnjih dveh desetletjih doživela veliko večji napredek na področju gospodarstva, reforme demokratičnih institucij in kakovosti življenjskega standarda kot slovenska? Razlogov je zagotovo več.

Prvič, romunska država je bila v primerjavi s slovensko ob vstopu v Evropsko unijo leta 2007 na veliko nižji točki.

Drugič, na romunskem trgu je v zadnjih dveh desetletjih prišlo do veliko večje liberalizacije in privatizacije gospodarstva kot v slovenskem gospodarstvu, kjer se po državnozborskih volitvah vedno delijo sedeži v Slovenskem državnem holdingu in kasneje v upravnih ter nadzornih odborih družb z gospodarsko naložbo slovenske države predvsem lojalistom in manj strokovnjakom. V romunski državi se, morda podobno kot v slovenski, odvija boj med germansko mentaliteto transilvanskih mest in bolj balkansko dušo prestolnice in mest na vzhodu in jugu države, pri čemer se zdi, da je vsaj v gospodarstvu, če ne širše v družbi, prevladala germanska protestantska etika.

Tretjič, Romunija je vse od vstopa v Evropsko unijo pred petnajstimi leti pod nadzorom Evropske komisije glede uresničevanja vladavine prava, še posebej glede nadzora in poteka nekaj kazenskih postopkov. Vplivi evropskih institucij so v zadnjem desetletju obrodili sadove. Ni prišlo le do reform institucij demokratične in pravne države, temveč tudi do ponotranjanja praks vladavine prava, ustavne demokracije in varstva človekovih pravic v vsakdanje življenje. Prav kakovost institucij demokratične in pravne države pa poganja in privablja tuje investicije in dviguje življenjski standard v vsaki državi.

Daleč od tega, da bi bilo v romunski družbi in institucijah romunske države vse idealno, a zdi se, da obstaja soglasje med ključnimi deležniki, da je treba staviti na vladavino prava, da se bo še naprej dvigoval življenjski standard in drugi kazalniki človekovega razvoja. Ko se sprehajam po bulvarjih, skoraj ni več dokazov o starih praksah, ki so romunsko družbo imele za ujetnico v desetletjih totalitarnega režima.