8. september, praznik Marijinega rojstva, je bil leta 1965 razglašen tudi za mednarodni dan pismenosti, prvič pa so ga kot takega obhajali leta 1966. Unesco si namreč že več desetletij prizadeva za višjo pismenost, ki bi vsem ljudem na svetu zagotovila pravico do znanja kot pogoj za boljše življenje. Z današnjim praznikom želi spodbuditi pomen branja in pisanja ter ob tem opozarja, da izobraževanje ni nekaj samoumevnega. Geslo letošnjega mednarodnega dneva pismenosti je Pismenost in trajnostne družbe.



Praznik ponuja priložnost, da posamezniki in skupnosti znova odkrijejo veselje do branja, obenem pa dviga zavest o tem, da na svetu še vedno živijo ljudje, ki nimajo dostopa do izobraževanja.

Kot Unesco poudarja na svoji spletni strani, je pismenost temeljna človekova pravica in osnova za vseživljenjsko učenje. Je bistvenega pomena za družbeni in človeški razvoj, saj posameznikom, družinam in družbam predstavlja orodje, ki lahko pomaga izboljšati zdravje, dohodek in odnos do sveta.

Pismenost pa ni le osnovna človekova pravica, temveč tudi temelj za učenje in orodje za osebnostno rast ter katalizator družbenega in globalnega napredka.

Unesco, ki dnevu pismenosti posveča posebno spletno stran in na njej predlaga tudi nekaj zamisli o tem, na kakšen način praznik obeležiti, bo mednarodni dan pismenosti proslavila danes in v sredo na svojem sedežu v Parizu v prisotnosti glavne direktorice organizacije Irine Bokove. Kot je zapisala v poslanici, nove tehnologije, vključno z mobilnimi telefoni, ponujajo nove možnosti za pismenost za vse. Po njenem mnenju je potrebno več vlagati v skupne cilje, zato je pozvala vsako državo članico, da okrepi prizadevanja, tako politična kot finančna, s katerimi bi pismenost prepoznala kot enega najmočnejših pospeševalcev trajnostnega razvoja, saj se po njenih beseda »prihodnost, ki si je želimo, začne z abecedo«.

Na svetu živi okoli 775 milijonv odraslih, ki niso niti minimalno pismeni; še vedno je nepismen vsak peti odrasel človek, dve tretjini izmed njih predstavljajo ženske. 60,7 milijonov šoloobveznih otrok pouka ne obiskuje, še več je takšnih, ki v šolo hodijo neredno ali pa šolanje predčasno zaključijo.

Po podatkih UNESCA je najvišja stopnja nepismenosti pri odraslih v Južni in Zahodni Aziji (58,6 %), sledijo podsaharska Afrika (59,7 %) in arabske države (62,7 %). Države z najvišjo stopnjo nepismenosti na svetu so Burkina Faso (12,8 %), Niger (14,4 %) in Mali (19 %). Unescovo poročilo kaže na jasno povezavo med nepismenostjo in izjemno revščino, pa tudi med nepismenostjo in predsodki proti ženskam.

Poleg abecedne nepismenosti pa veliko oviro predstavlja tudi funkcionalna nepismenost, kar pomeni, da osebe, ki so se v šoli sicer naučile brati in pisati, svojega znanja v vsakdanjem življenju ne znajo uporabljati. Težave se tako pojavljajo denimo pri prepoznavanju teme krajših časopisnih člankov, izpolnjevanju preprostih obrazcev, orientaciji z zemljevidom, prebiranju voznega reda in podobno. Vzroki za funkcionalno nepismenost so največkrat posledica neprimernega gospodarskega in kulturnega okolja, neustreznega izobraževalnega sistema, ki ne daje potrebnega znanja, delno pa izvirajo tudi iz osebnih lastnosti posameznika. O funkcionalni nepismenosti v statistiki običajno ni moč najti podatkov.

V Bralnem društvu Slovenije so ob današnjem dnevu pismenosti (BDS) pripravili 11. strokovni posvet z naslovom Branje združuje: z BDS že 20 let. Namenjen je poglobljenemu razmisleku o pomenu pismenosti za življenje, udeleženci pa v Cankarjevem domu razpravljajo o aktualnih temah. Osrednji poudarek posveta je na izobraževanju in vključevanju priseljencev, spregovorili naj bi tudi o medgeneracijskih bralnih skupinah.

Vir: STA / Wikipedia / www.unesco.org / www.e-neo.si
Foto: arhiv Družine (T.S.)