Pisma slovenskih škofov ob zahvalni nedelji
Objava:
03. 11. 2006 / 06:52
Deli:
Čas branja:
11 minut
Nazadnje Posodobljeno:
30.01.2018 / 17:05
Pisma slovenskih škofov ob zahvalni nedelji
Škofova zahvala ob zahvalni nedelji
Zahvalna nedelja je posvečena naši hvaležnosti. Ko pospravljamo pridelke, smo hvaležni Bogu, ki je blagoslovil naš trud in naše delo. Njemu gre naša prva zahvala, saj »ni nič tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog« (1 Kor 3,7).
Ta dan pa je tudi priložnost, da se zahvalimo drugim našim dobrotnikom. Zato se tudi jaz kot celjski škof želim ob zahvalni nedelji zahvaliti vam vsem, ki sodelujete pri našem skupnem oznanjevalnem, posvečevalnem, vodstvenem in dobrodelnem poslanstvu v naši mladi celjski škofiji. Vsi člani naše krajevne Cerkve smo poklicani k temu sodelovanju. Zavest o našem poslanstvu in naših dolžnostih se postopoma krepi in spodbuja vedno nove oblike sodelovanja. Za to se vam danes iskreno zahvaljujem.
Zahvaljujem se najprej svojim najožjim sodelavcem na škofiji in po škofiji: župnikom, kaplanom, raznim duhovnim pomočnikom in sodelavcem na specializiranih področjih. Zahvaljujem se članom župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov in vsem bodočim članom škofijskih svetov in služb, ključarjem in bogoslužnim sodelavcem, kot so: pevci in njihovi zborovodje, organisti, bralci in ministranti. Hvala vam, ki skrbite za vzdrževanje cerkvenih stavb in ustanov ter jih podpirate s svojimi darovi. Hvala vsem gospodinjam po župniščih in vsem drugim, ki skrbite za svoje duhovnike, za njihovo preživljanje in zdravje. Hvala katehistinjam in katehetom, animatorjem in voditeljem raznih mladinskih, molitvenih ali študijskih skupin po župnijah, ki se trudite za utrditev in poglobitev poznavanja naše vere in še posebej Svetega pisma. Hvala vsem voditeljem in prizadevnim članom zakonskih skupin. Hvala vsem, ki skrbite za čistočo in lepoto naših bogoslužnih stavb. Hvala vsem, ki vam ni vseeno, kako versko življenje raste in se krepi v vašem okolju. Bog zagotovo blagoslavlja vašo velikodušnost s svojimi darovi, saj se v velikodušnosti ne da prekositi.
msgr. dr. Anton Stres
celjski škof
Škofova zahvala ob zahvalni nedelji
Apostol Pavel se na začetku drugega pisma Tesaloničanom Bogu zahvaljuje za svoje brate, ker napreduje njihova vera in raste njihova medsebojna ljubezen. Takoj zatem pa nadaljuje: »Tako se lahko ponašamo z vami po Božjih Cerkvah zaradi vaše stanovitnosti in vere v vseh preganjanjih in stiskah, ki jih prenašate« (2 Tes 1,4). Vera napreduje in ljubezen raste v preizkušnjah in stiskah, ki jih bratje prenašajo.
Zahvaljujem se vam, dragi bratje duhovniki, bratje redovniki in sestre redovnice, bratje in sestre verniki, da v preizkušnjah in stiskah, ki jih prenašate, tudi vaša vera vedno bolj napreduje in vaša medsebojna ljubezen vedno bolj raste. Spominjajte se vedno znova, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami (Rim 8,18) in da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu (Rim 8,28). Zahvaljujem se vam za požrtvovalno opravljanje pastoralnega dela ter za vse nabirke v korist škofije in vesoljne Cerkve.
Vabim vas, da se tudi vi sami Bogu zahvaljujete za preizkušnje in stiske, ki vas zadevajo. Naš Gospod nas ljubi in njegovi sveti volji ugaja, da bi tudi nam teklo vedno vse gladko. Njegove mile preizkušnje in stiske pa nas samo spominjajo, da naša blaginja ni samo po sebi umevna, temveč izvira iz studenca, s katerim ne upravljamo mi, temveč ga odpira in zapira Studenec žive vode. Bodite s tem Studencem vedno živo povezani!
celjski škof
Škofova zahvala ob zahvalni nedelji
Apostol Pavel se na začetku drugega pisma Tesaloničanom Bogu zahvaljuje za svoje brate, ker napreduje njihova vera in raste njihova medsebojna ljubezen. Takoj zatem pa nadaljuje: »Tako se lahko ponašamo z vami po Božjih Cerkvah zaradi vaše stanovitnosti in vere v vseh preganjanjih in stiskah, ki jih prenašate« (2 Tes 1,4). Vera napreduje in ljubezen raste v preizkušnjah in stiskah, ki jih bratje prenašajo.
Zahvaljujem se vam, dragi bratje duhovniki, bratje redovniki in sestre redovnice, bratje in sestre verniki, da v preizkušnjah in stiskah, ki jih prenašate, tudi vaša vera vedno bolj napreduje in vaša medsebojna ljubezen vedno bolj raste. Spominjajte se vedno znova, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami (Rim 8,18) in da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu (Rim 8,28). Zahvaljujem se vam za požrtvovalno opravljanje pastoralnega dela ter za vse nabirke v korist škofije in vesoljne Cerkve.
Vabim vas, da se tudi vi sami Bogu zahvaljujete za preizkušnje in stiske, ki vas zadevajo. Naš Gospod nas ljubi in njegovi sveti volji ugaja, da bi tudi nam teklo vedno vse gladko. Njegove mile preizkušnje in stiske pa nas samo spominjajo, da naša blaginja ni samo po sebi umevna, temveč izvira iz studenca, s katerim ne upravljamo mi, temveč ga odpira in zapira Studenec žive vode. Bodite s tem Studencem vedno živo povezani!
msgr. Metod Pirih
koprski škof
Nadškofova zahvala ob zahvalni nedelji
»… in se veselim, ko vidim, kako urejeno je vaše življenje in kako trdna je vaša vera v Kristusa, (…) ukoreninjeni in sezidani v njem, (…) polni zahvaljevanja« (Kol 2,5.7).
Dragi bratje in sestre!
Ob teh besedah apostola Pavla tudi nas navdajata veselje in novo upanje, ko se hvaležno oziramo na minulo leto. To je bilo za Cerkev, za našo deželo in svet polno dogodkov, srečanj in sprememb. Sveti oče Benedikt XVI. nas spodbuja, da Cerkev živi, da bi Boga hvalila in se mu zahvaljevala. Cerkev je skozi stoletja zvesta priča Božje ljubezni, ki nikoli ne ugasne, temveč vedno znova objema vse ljudi iz vseh narodov, kultur, jezikov, da bi imeli pristno življenje. Drugi vatikanski cerkveni zbor pravi: »Tako Cerkev hkrati moli in dela, da bi ves svet v polnosti prešel v Božje ljudstvo, v Gospodovo telo in v tempelj Svetega Duha in da bi se v Kristusu, ki je glava vsega, Stvarniku in Očetu vesoljstva dajala vsa čast in slava« (C 17).
Pomenljivo je, da se na zahvalno nedeljo z vseh koncev Slovenije, kjer sta dva ali trije zbrani v Gospodovem imenu, dviga k Bogu pesem zahvale za zvestobo njegove usmiljene ljubezni, v kateri živimo in smo. Ta letošnja skupna zahvala nas še bolj povezuje, ko v pomnoženem številu škofij in metropolij Cerkve na Slovenskem skupaj iščemo poti nove evangelizacije, novega dialoga z obrobnimi in oddaljenimi, ki so bili letos v središču naše pozornosti, in poti globljega poslušanja Božje besede. Novo pastoralno leto, ki smo ga začeli, je namreč leto Svetega pisma.
V imenu ljubljanske nadškofije in skupaj s pomožnim škofom in generalnim vikarjem, msgr. dr. Antonom Jamnikom se iz srca zahvaljujem Bogu z Mojzesovimi besedami: »Z močno roko nas je Gospod izpeljal iz Egipta, iz hiše sužnosti« (2 Mz 13,14). V hvaležnosti in veri, da
resnično on bdi nad nami in v svoji previdnosti vodi krajevno Cerkev, mu na poseben način izročam vse delo, ki je zaznamovalo pričakovanje in uresničevanje ustanovitve novomeške škofije, ter ga prosim za dar Svetega Duha. Obenem se zahvaljujem škofu msgr. Andreju Glavanu in drugim duhovnikom, ki so dolga leta darovali svoje življenje za blagor ljubljanske nadškofije, pa so odšli v škofijo Novo mesto. Naj nas Sveti Duh razsvetljuje za nadaljnje odločitve, ki nas čakajo v prihodnje.
Sveti Avguštin je dejal, da s pomočjo Svetega Duha Cerkev nadaljuje svoje romanje sredi preganjanj sveta in tolažb Boga (prim. De Civitate Dei, XVIII, 51,2). Zato se Bogu zahvaljujem tudi za vse preizkušnje, ko je svet in njegova logika napadla Cerkev, saj se lahko v teh okoliščinah še bolj utrdimo v notranjem človeku in postanemo še bolj sposobni za »delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa, dokler vsi ne pridemo do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere doraslosti Kristusove polnosti« (Ef 4, 12–13).
Naj nam bo Sveti Duh vir prenovljenega veselja in upanja, ko poln hvaležnosti za vsakega izmed vas želim, da bi bila zares trdna vaša vera v Kristusa in da bi mogli kot eno Božje ljudstvo prepoznati pot do sočnih pašnikov, kjer nas pričakuje Gospod.
koprski škof
Nadškofova zahvala ob zahvalni nedelji
»… in se veselim, ko vidim, kako urejeno je vaše življenje in kako trdna je vaša vera v Kristusa, (…) ukoreninjeni in sezidani v njem, (…) polni zahvaljevanja« (Kol 2,5.7).
Dragi bratje in sestre!
Ob teh besedah apostola Pavla tudi nas navdajata veselje in novo upanje, ko se hvaležno oziramo na minulo leto. To je bilo za Cerkev, za našo deželo in svet polno dogodkov, srečanj in sprememb. Sveti oče Benedikt XVI. nas spodbuja, da Cerkev živi, da bi Boga hvalila in se mu zahvaljevala. Cerkev je skozi stoletja zvesta priča Božje ljubezni, ki nikoli ne ugasne, temveč vedno znova objema vse ljudi iz vseh narodov, kultur, jezikov, da bi imeli pristno življenje. Drugi vatikanski cerkveni zbor pravi: »Tako Cerkev hkrati moli in dela, da bi ves svet v polnosti prešel v Božje ljudstvo, v Gospodovo telo in v tempelj Svetega Duha in da bi se v Kristusu, ki je glava vsega, Stvarniku in Očetu vesoljstva dajala vsa čast in slava« (C 17).
Pomenljivo je, da se na zahvalno nedeljo z vseh koncev Slovenije, kjer sta dva ali trije zbrani v Gospodovem imenu, dviga k Bogu pesem zahvale za zvestobo njegove usmiljene ljubezni, v kateri živimo in smo. Ta letošnja skupna zahvala nas še bolj povezuje, ko v pomnoženem številu škofij in metropolij Cerkve na Slovenskem skupaj iščemo poti nove evangelizacije, novega dialoga z obrobnimi in oddaljenimi, ki so bili letos v središču naše pozornosti, in poti globljega poslušanja Božje besede. Novo pastoralno leto, ki smo ga začeli, je namreč leto Svetega pisma.
V imenu ljubljanske nadškofije in skupaj s pomožnim škofom in generalnim vikarjem, msgr. dr. Antonom Jamnikom se iz srca zahvaljujem Bogu z Mojzesovimi besedami: »Z močno roko nas je Gospod izpeljal iz Egipta, iz hiše sužnosti« (2 Mz 13,14). V hvaležnosti in veri, da
resnično on bdi nad nami in v svoji previdnosti vodi krajevno Cerkev, mu na poseben način izročam vse delo, ki je zaznamovalo pričakovanje in uresničevanje ustanovitve novomeške škofije, ter ga prosim za dar Svetega Duha. Obenem se zahvaljujem škofu msgr. Andreju Glavanu in drugim duhovnikom, ki so dolga leta darovali svoje življenje za blagor ljubljanske nadškofije, pa so odšli v škofijo Novo mesto. Naj nas Sveti Duh razsvetljuje za nadaljnje odločitve, ki nas čakajo v prihodnje.
Sveti Avguštin je dejal, da s pomočjo Svetega Duha Cerkev nadaljuje svoje romanje sredi preganjanj sveta in tolažb Boga (prim. De Civitate Dei, XVIII, 51,2). Zato se Bogu zahvaljujem tudi za vse preizkušnje, ko je svet in njegova logika napadla Cerkev, saj se lahko v teh okoliščinah še bolj utrdimo v notranjem človeku in postanemo še bolj sposobni za »delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa, dokler vsi ne pridemo do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere doraslosti Kristusove polnosti« (Ef 4, 12–13).
Naj nam bo Sveti Duh vir prenovljenega veselja in upanja, ko poln hvaležnosti za vsakega izmed vas želim, da bi bila zares trdna vaša vera v Kristusa in da bi mogli kot eno Božje ljudstvo prepoznati pot do sočnih pašnikov, kjer nas pričakuje Gospod.
msgr. Alojz Uran
ljubljanski nadškof in metropolit
Nadškofova zahvala ob zahvalni nedelji
V tem letu, ki se počasi izteka, smo bili priče zgodovinskim dogodkom. Sveti oče Benedikt XVI. je v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (Murska Sobota, Celje in Novo mesto), mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo, dosedanjega mariborskega škofa imenoval za nadškofa in metropolita, imenoval tri nove ordinarije in dva pomožna škofa. Nova preureditev Cerkve na Slovenskem dokazuje, da je krščanstvo absolutna novost, ki ljudem omogoča, da se vedno znova lahko odločajo za življenje po veri v Jezusa Kristusa. Cerkev bo tako lažje oznanjala: »Poslušajte, Slovenci, Gospod je naš Bog, edini Gospod. Ljubite torej Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo. Ljubite tudi svoje bližnje kakor sami sebe« (prim. Mr 12, 30–31).
Doživeli smo milostno leto, v katerem Gospod ni bil počasen glede obljube, kakor nekateri mislijo, da je to počasnost. Ne, le potrpežljiv je bil z nami, da bi vsi dosegli spreobrnjenje in se zveličali (prim. 2 Pt 3, 9). Če Gospod ne bo sedaj in v prihodnje navzoč med nami in v nas, potem ni bil navzoč niti včeraj kot umrli in vstali od mrtvih. Čas po ustanovitvi novih škofij bo precej drugačen, kot je bil prej. Gospod nas je vse znova izbral za svoje žive kamne in vzidal v novo stavbo Cerkve na Slovenskem, da nihče v naši domovini ne bi bil daleč od Božjega kraljestva (prim. Mr 12, 34). Čeprav smo se ob raznih slovesnostih Bogu že zahvalili za vse te milosti in darove, storimo to tudi na zahvalno nedeljo. Zahvali Bogu pridružujem tudi vse svoje sodelavce na ravni nadškofije, naddekane, dekane, sobrate, ki poučujejo na Teološki fakulteti in hkrati pomagajo v pastorali, dušne pastirje po župnijah, ki poleg oznanjevanja z oddajanjem mašnih štipendijev od binacij in trinacij podpirajo Slomškovo dijaško semenišče in Bogoslovno semenišče, katehistinje in katehiste, ki poučujejo verouk, bolnike, ki svoje trpljenje darujejo za rast Božjega kraljestva med nami.
Vsem vernikom v škofiji se zahvaljujem za darove ob kvatrnih nedeljah, za tolarski prispevek, za solidarnostno nabirko v mesecu juniju in namensko nabirko v novembru. Z veliko hvaležnostjo se spominjam župnij, ki vsako leto podpirajo obe semenišči z najrazličnejšimi pridelki. Vsem, ki ste se me ob imenovanju za nadškofa in metropolita, godu in življenjskem jubileju spomnili in mi poslali čestitke, iskren Bog povrni. Vaše obljube, da me podpirate z molitvijo, mi zagotavljajo, da je Gospod naša moč, on nam je v rešitev (prim. Ps 118,14).
ljubljanski nadškof in metropolit
Nadškofova zahvala ob zahvalni nedelji
V tem letu, ki se počasi izteka, smo bili priče zgodovinskim dogodkom. Sveti oče Benedikt XVI. je v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (Murska Sobota, Celje in Novo mesto), mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo, dosedanjega mariborskega škofa imenoval za nadškofa in metropolita, imenoval tri nove ordinarije in dva pomožna škofa. Nova preureditev Cerkve na Slovenskem dokazuje, da je krščanstvo absolutna novost, ki ljudem omogoča, da se vedno znova lahko odločajo za življenje po veri v Jezusa Kristusa. Cerkev bo tako lažje oznanjala: »Poslušajte, Slovenci, Gospod je naš Bog, edini Gospod. Ljubite torej Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo. Ljubite tudi svoje bližnje kakor sami sebe« (prim. Mr 12, 30–31).
Doživeli smo milostno leto, v katerem Gospod ni bil počasen glede obljube, kakor nekateri mislijo, da je to počasnost. Ne, le potrpežljiv je bil z nami, da bi vsi dosegli spreobrnjenje in se zveličali (prim. 2 Pt 3, 9). Če Gospod ne bo sedaj in v prihodnje navzoč med nami in v nas, potem ni bil navzoč niti včeraj kot umrli in vstali od mrtvih. Čas po ustanovitvi novih škofij bo precej drugačen, kot je bil prej. Gospod nas je vse znova izbral za svoje žive kamne in vzidal v novo stavbo Cerkve na Slovenskem, da nihče v naši domovini ne bi bil daleč od Božjega kraljestva (prim. Mr 12, 34). Čeprav smo se ob raznih slovesnostih Bogu že zahvalili za vse te milosti in darove, storimo to tudi na zahvalno nedeljo. Zahvali Bogu pridružujem tudi vse svoje sodelavce na ravni nadškofije, naddekane, dekane, sobrate, ki poučujejo na Teološki fakulteti in hkrati pomagajo v pastorali, dušne pastirje po župnijah, ki poleg oznanjevanja z oddajanjem mašnih štipendijev od binacij in trinacij podpirajo Slomškovo dijaško semenišče in Bogoslovno semenišče, katehistinje in katehiste, ki poučujejo verouk, bolnike, ki svoje trpljenje darujejo za rast Božjega kraljestva med nami.
Vsem vernikom v škofiji se zahvaljujem za darove ob kvatrnih nedeljah, za tolarski prispevek, za solidarnostno nabirko v mesecu juniju in namensko nabirko v novembru. Z veliko hvaležnostjo se spominjam župnij, ki vsako leto podpirajo obe semenišči z najrazličnejšimi pridelki. Vsem, ki ste se me ob imenovanju za nadškofa in metropolita, godu in življenjskem jubileju spomnili in mi poslali čestitke, iskren Bog povrni. Vaše obljube, da me podpirate z molitvijo, mi zagotavljajo, da je Gospod naša moč, on nam je v rešitev (prim. Ps 118,14).
msgr. dr. Franc Kramberger
mariborski nadškof in metropolit
Škofova zahvala ob zahvalni nedelji
Svetopisemska spodbuda, da se je treba vedno za vse zahvaljevati (prim. 1 Tes 1,2; 5,18), še posebej zaživi ob zahvalni nedelji. Naša škofija ima v svojem ustanovnem letu še posebej veliko razlogov za zahvalo in hvaležnost. S trajno hvaležnostjo do Boga moramo polniti naša srca ob daru nove škofije. V molitev zahvale pa želim vključiti tudi papeža Benedikta XVI., apostolskega nuncija v Sloveniji msgr. Santosa Abrila y Castella, mariborskega nadškofa in metropolita, msgr. dr. Franca Krambergerja in vse druge, ki so dodali svoj delež pri ustanavljanju naše škofije.
Posebno zahvalo želim izreči častnemu odboru in glavnemu pripravljalnemu odboru z vsemi pododbori ter vernikom z dušnimi pastirji vseh treh dekanij, ki ste sodelovali pri slovesnosti razglasitve škofije v Murski Soboti in posvečenju prvega škofa. Prav tako se zahvaljujem vsem dobrotnikom za najrazličnejšo pomoč. Naj bo Bog vsem bogat plačnik!
Za zavzeto pastoralno delo se zahvaljujem vsem bratom duhovnikom, redovnikom in redovnicam, katehistinjam in katehistom ter drugim pastoralnim sodelavcem na župnijah, članom ŽPS in ŽGS. Bog naj vaše preteklo delo blagoslovi, da bo rodilo bogate duhovne sadove za razvoj Božjega kraljestva med nami!
Zahvaljujem se vsem, ki ste molili zame in za razvoj nove škofije, in tistim, ki ste v isti namen darovali svoje trpljenje in žrtve. Obenem pa vas tudi prosim, da v molitvi in žrtvi še naprej vztrajamo.
Ko s hvaležnostjo kličem blagoslov na vaša pretekla dobra dela, molitve in žrtve, vas tudi za naprej v molitvi izročam njemu, ki je edini vreden naše nenehne hvale in zahvale, Bogu, ki nas s svojo trojiško ljubeznijo ljubi vekomaj!
mariborski nadškof in metropolit
Škofova zahvala ob zahvalni nedelji
Svetopisemska spodbuda, da se je treba vedno za vse zahvaljevati (prim. 1 Tes 1,2; 5,18), še posebej zaživi ob zahvalni nedelji. Naša škofija ima v svojem ustanovnem letu še posebej veliko razlogov za zahvalo in hvaležnost. S trajno hvaležnostjo do Boga moramo polniti naša srca ob daru nove škofije. V molitev zahvale pa želim vključiti tudi papeža Benedikta XVI., apostolskega nuncija v Sloveniji msgr. Santosa Abrila y Castella, mariborskega nadškofa in metropolita, msgr. dr. Franca Krambergerja in vse druge, ki so dodali svoj delež pri ustanavljanju naše škofije.
Posebno zahvalo želim izreči častnemu odboru in glavnemu pripravljalnemu odboru z vsemi pododbori ter vernikom z dušnimi pastirji vseh treh dekanij, ki ste sodelovali pri slovesnosti razglasitve škofije v Murski Soboti in posvečenju prvega škofa. Prav tako se zahvaljujem vsem dobrotnikom za najrazličnejšo pomoč. Naj bo Bog vsem bogat plačnik!
Za zavzeto pastoralno delo se zahvaljujem vsem bratom duhovnikom, redovnikom in redovnicam, katehistinjam in katehistom ter drugim pastoralnim sodelavcem na župnijah, članom ŽPS in ŽGS. Bog naj vaše preteklo delo blagoslovi, da bo rodilo bogate duhovne sadove za razvoj Božjega kraljestva med nami!
Zahvaljujem se vsem, ki ste molili zame in za razvoj nove škofije, in tistim, ki ste v isti namen darovali svoje trpljenje in žrtve. Obenem pa vas tudi prosim, da v molitvi in žrtvi še naprej vztrajamo.
Ko s hvaležnostjo kličem blagoslov na vaša pretekla dobra dela, molitve in žrtve, vas tudi za naprej v molitvi izročam njemu, ki je edini vreden naše nenehne hvale in zahvale, Bogu, ki nas s svojo trojiško ljubeznijo ljubi vekomaj!
msgr. dr. Marjan Turnšek
murskosoboški škof
Ob zahvalni nedelji
»Res se spodobi in je pravično, primerno in zveličavno, da se vedno in povsod zahvaljujemo«. Tako Cerkev pri vsaki maši vabi in spodbuja k zahvali za darove, ki jih prejemamo dan za dnem. V času, ko je velika večina pridelkov že v kleteh, kaščah in skladiščih, pa obhajamo še posebno, zahvalno nedeljo. Vendar se ta dan ne zahvaljujemo Bogu le za sadove zemlje, ampak tudi za druge darove.
Letos velja posebna zahvala Bogu za ustanovitev novih škofij, med katerimi je tudi naša, novomeška. Hvala svetemu očetu Benediktu XVI. za zgodovinsko odločitev in dar samostojne krajevne Cerkve in vsem, ki ste kar koli in kakor koli prispevali, da je nova škofija lepo zaživela.
Hvala vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, katehistinjam, pevcem in vsem, ki ste škofijo vzeli za svojo in jo podpirate. Hvala duhovnikom in laikom, ki ste sprejeli v njej različne službe, naloge in članstvo v raznih svetih, komisijah in odborih. Vedno znova me je presenečala vaša pripravljenost, da svoje talente, moči in čas darujete na voljo v službo škofije.
Hvala sestram de Notre Dame za podarjene prostore, ki bodo služili škofijskim pastoralnim in izobraževalnim potrebam. Hvala vsem dobrotnikom, ki dajete svoje darove za škofijo, za domačo župnijo in za potrebe vesoljne Cerkve. Hvala vsem sodelavcem na župnijah, ki z vso odgovornostjo sprejemate težo soodgovornosti, pomagate duhovnikom in opravljate mnoge službe, ki so lastne prav vam laikom, in za delo neredko prejemate le majhne nagrade ali jih opravljate celo prostovoljno.
Ne nazadnje hvala vsem za edinost in duhovno povezanost. Hvala redovnikom in redovnicam, ki za našo novo škofijo molite, prav tako bolnikom, ki darujete svoje trpljenje in s tem kličete nanjo Božji blagoslov. Prosim vas, da vztrajno molite še naprej, zlasti za nove duhovne poklice.
Hvala vsem vernikom za navdušenje, iskreno pripadnost škofiji, ki jo dokazujete ob obiskih. Hvala tudi vsem, ki ste izrazili pisne ali ustne čestitke ob imenovanju in umestitvi. Vseh se redno spominjam ne le ob nedeljah, ko namenjam sveto daritev za škofijo, ampak tudi v vsakdanjih molitvah.
murskosoboški škof
Ob zahvalni nedelji
»Res se spodobi in je pravično, primerno in zveličavno, da se vedno in povsod zahvaljujemo«. Tako Cerkev pri vsaki maši vabi in spodbuja k zahvali za darove, ki jih prejemamo dan za dnem. V času, ko je velika večina pridelkov že v kleteh, kaščah in skladiščih, pa obhajamo še posebno, zahvalno nedeljo. Vendar se ta dan ne zahvaljujemo Bogu le za sadove zemlje, ampak tudi za druge darove.
Letos velja posebna zahvala Bogu za ustanovitev novih škofij, med katerimi je tudi naša, novomeška. Hvala svetemu očetu Benediktu XVI. za zgodovinsko odločitev in dar samostojne krajevne Cerkve in vsem, ki ste kar koli in kakor koli prispevali, da je nova škofija lepo zaživela.
Hvala vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, katehistinjam, pevcem in vsem, ki ste škofijo vzeli za svojo in jo podpirate. Hvala duhovnikom in laikom, ki ste sprejeli v njej različne službe, naloge in članstvo v raznih svetih, komisijah in odborih. Vedno znova me je presenečala vaša pripravljenost, da svoje talente, moči in čas darujete na voljo v službo škofije.
Hvala sestram de Notre Dame za podarjene prostore, ki bodo služili škofijskim pastoralnim in izobraževalnim potrebam. Hvala vsem dobrotnikom, ki dajete svoje darove za škofijo, za domačo župnijo in za potrebe vesoljne Cerkve. Hvala vsem sodelavcem na župnijah, ki z vso odgovornostjo sprejemate težo soodgovornosti, pomagate duhovnikom in opravljate mnoge službe, ki so lastne prav vam laikom, in za delo neredko prejemate le majhne nagrade ali jih opravljate celo prostovoljno.
Ne nazadnje hvala vsem za edinost in duhovno povezanost. Hvala redovnikom in redovnicam, ki za našo novo škofijo molite, prav tako bolnikom, ki darujete svoje trpljenje in s tem kličete nanjo Božji blagoslov. Prosim vas, da vztrajno molite še naprej, zlasti za nove duhovne poklice.
Hvala vsem vernikom za navdušenje, iskreno pripadnost škofiji, ki jo dokazujete ob obiskih. Hvala tudi vsem, ki ste izrazili pisne ali ustne čestitke ob imenovanju in umestitvi. Vseh se redno spominjam ne le ob nedeljah, ko namenjam sveto daritev za škofijo, ampak tudi v vsakdanjih molitvah.
msgr. Andrej Glavan
novomeški škof
novomeški škof
