»Nocojšnji večer slavnosten, svečan trenutek, ko nekoliko pozabimo na

grenkobo svetovnega in slovenskega časa, je praznik slovenske kulture,« je
sinoči na proslavi ob kulturnem prazniku dejal slavnostni govornik, predsednik
Prešernovega sklada Jože Trontelj preden je podelil pet nagrad Prešernovega
sklada in obe veliki Prešernovi nagradi.

Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel pisatelj Zorko Simčič za
bogat literarni opus. »Simčičevo literarno ustvarjanje sodi v kanon slovenske
književnosti 20. stoletja. Njegovi nedavno izdani Poslednji deseti bratje pa
so obenem veliki roman slovenske književnosti 21. stoletja,« je zapisano v
utemeljitvi. Simčič se je na odru zahvalil vsem, ki so ga za nagrado predlagali,
komisiji, ki je izbirala in UO Prešernovega sklada, ki je nagrado potrdil. »Ko
človek počasi že odhaja ne le s tega odra, ampak z odra sveta, je res počaščen.«

Slikarka Marlenka Stupica je veliko Prešernovo nagrado prejela za bogat
ustvarjalni opus. »Umetnica že dolgo neprekinjeno soustvarja trdno jedro
slovenske ilustracije. Pri svojem delu od sebe zahteva najvišje slikarske
standarde, ki jih lahko prepoznamo v sodobnosti, in zdrži primerjave z vzorniki
iz zgodovine,« je zapisano v utemeljitvi.

Nagrade Prešernove sklada sta prejela Bernarda in Marko Fink za glasbeno
zgoščenko Slovenija!, ki je leta 2011 izšla pod okriljem priznane glasbene
založbe Harmonia Mundi in je med svetovno poslušalstvo ponesla 32 slovenskih
samospevov. »Njuna pevska izvedba je vrhunska, tehnično dovršena, v
sporočilnosti iskrena in doživeta, prežeta z globoko muzikalno izpovednostjo
in posluhom za slovensko besedo,« so zapisali v utemeljitvi.

Basbaritonist Jože Vidic, sicer tudi vodja Slovenskega okteta, je skladovo nagrado prejel za vlogi vojvode Lorenza v operi Črne maske in Grudna v operi Ljubezen
kapital. »Z obema vlogama je dosegel vrh svoje dosedanje umetniške poti,«
je zapisano v utemeljitvi nagrade.

Gorazd Kocijančič je prejel nagrado za pesniško zbirko Primož Trubar zapušča Ljubljano. »V svoji liriki ne izpoveduje sebe, ampak drugega. Glas – pesnikov glas, ki zveni skozi svojo persono, Trubarja – iz njegove notranjosti prinaša na plan magmatsko tvarino občutij, ki se kristalizira v besedi in artikulira v duhovni boj,« piše v utemeljitvi nagrade.

Prevajalka Marija Javoršek je nagrado prejela za prevod Rimskih političnih tragedij Pierra Corneilla. »Z izjemnim posluhom za klasicistično poetiko in rimsko zgodovinsko tematiko je poustvarila vzdušje bratomorne vojne v Horaciju, nesmrtne cesarjeve monologe v Cini in politične dialoge v Pompejevi smrti,« so zapisali v utemeljitvi.

Nagrado sta prejela še režiser Metod Pevec za scenarij in režijo dokumentarnega filma Aleksandrinke, ki je, kot piše v utemeljitvi, »uspel prikazati vso kompleksnost tega specifično slovenskega fenomena in ga umestiti v univerzalni okvir raznoterih človeških usod« in prvakinja ljubljanskega baleta Regina Križaj za baletni opus v zadnjih dveh letih, še zlasti za predstave Klasika in tango, Zlitje stoletij ter Bajadera.

»Ljudje za preživetje kot človeška bitja potrebujemo tudi umetnost in kulturo,
kultura in umetnost morata prežemati vsa polja človeškega delovanja in
ustvarjanja,« je Jože Trontelj poudaril v nagovoru.

Izjave nagrajencev in več misli iz nagovora Jožeta Trontlja pa v tiskani izdaji
Družine.


Foto: Tatjana Splichal