Na povabilo predsednice republike so se srečanja, enega od najpomembnejših zunanjepolitičnih dejavnosti v okviru praznovanja obletnice, udeležili italijanski predsednik Sergio Mattarella, avstrijski predsednik Alexander van der Bellen, hrvaški predsednik Zoran Milanović in madžarski predsednik Tamas Sulyok.

Predsedniki vseh sosednjih držav se bodo v Sloveniji sešli prvič po 24. juniju 2011, ko jih je ob 20. obletnici samostojnosti države gostil takratni predsednik Danilo Türk.

Srečanje kot korak naprej v sodelovanju držav na poti v EU

Ob 20-letnici članstva Slovenije v Evropski uniji je Pirc Musar izpostavila številne koristi, ki jih je država pridobila z včlanitvijo, med katerimi je izpostavila temeljne svoboščine kot eno glavnih pridobitev. Pomen odprtih mej, še posebej v regiji, ki je nekoč poznala zidove, je poudarila kot ključno za nadaljnji napredek in razvoj.  

»Res bi rada pozvala vse vlade naših sosednjih držav, in tudi slovensko vlado, da odpravijo nadzore na mejah,« je dejala. Musarjeva. 

FOTO: Omrežje x/Nataša Pirc Musar

Zoran Milanović: Moramo se vrniti na osnovne nastavitve schengna, to je svobodno gibanje

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je dejal, da razume ravnanje Slovenije v odziv na odločitev Italije, menil pa, da obstaja politična volja, da se nadzora ne bo več podaljševalo. »Moramo se vrniti na osnovne nastavitve schengna, to je svobodno gibanje,« je dejal. 

Stališča predsednikov: podpora širitvi EU in pomembnost sprememb

Zavezanost Madžarske nadaljnji širitvi je poudaril tudi madžarski predsednik Tamas Sulyok, čigar država bo kmalu prevzela predsedovanje Evropski uniji. V tem okviru je napovedal tudi organizacijo vrha EU - Zahodni Balkan. Milanović je ob tem menil, da ni vse v izpolnjevanju kriterijev, temveč je veliko odvisno tudi od politike, kar da je botrovalo temu, da nekatere države le počasi napredujejo.

Tudi predsednik Avstrije Alexander van der Bellen je pomenil pomen širitve, češ da je tudi v našem varnostnem interesu, da so naše sosede skupaj z nami v EU. Se pa je treba na širitve po njegovih besedah pripraviti s potrebnimi spremembami. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med potrebnimi reformami v prihodnosti omenil okrepitev konkurenčnosti, razvoj skupne obrambe in tudi spremembe v procesu odločanja, ki da mora v odzivanju na probleme postati hitrejši.

Raznolika stališča glede odločanja v EU

Italija in Slovenija podpirata odločanje s kvalificirano večino v zunanjih zadevah EU, medtem ko se Hrvaška zavzema za ohranitev odločanja s soglasjem.

Skepse glede povezovanja 

Milanović in madžarski predsednik izražata dvom v tesno povezovanje znotraj EU, ki bi lahko pripeljalo do izstopov, kot je bilo v primeru Velike Britanije. Sulyok opozarja, da bi lahko vedno večja integracija vodila v šibkejšo Evropo, medtem ko Madžarska verjame v zavezništvo neodvisnih držav.

Poziv k udeležbi na evropskih volitvah

Pirc Musar je med drugim pozvala k udeležbi na evropskih volitvah ter opozorila pred nevarnostjo populizma.