Program je povezoval gvardijana p. Janez Šamperl. FOTO: Ivo Žajdela

Z odprtjem meditativnega vrta in lapidarija so zaključili dolgo obdobje 30-letne obnove samostanskega kompleksa (1994–2024). Komunisti so po vojni samostan zaplenili, po demokratizaciji so ga bratje minoriti dobili nazaj v zelo klavrnem stanju. Obnoviti je bilo potrebno vse, najprej postopno cerkev, potem stanovanjski del samostana, križni hodnik, knjižnico in arhiv, okolico s stopniščem, cerkev sv. Katarine, in zdaj na koncu še ureditev lapidarija.

Arhitektka Mateja Kavčič je predstavila ureditev lapidarija in meditativnega vrta. FOTO: Ivo Žajdela

Kjer pozabljene, odvržene delčke zgodovine postavimo v novo podobo

Program je povezoval gvardijana p. Janez Šamperl. Arhitektka Mateja Kavčič je predstavila ureditev lapidarija in meditativnega vrta, torej zadnje pridobitve samostana.

Najprej je spomnila, da v lapidariju pozabljene, odvržene delčke zgodovine postavimo v novo podobo, v možne interpretacije in raziskovanje zgodb iz preteklosti. Minilo je 723 let od začetka gradnje cerkve sv. Frančiška v piranskem minoritskem samostanu. »A gradili so tu že prej, kajti tudi danes se takega zalogaja, kot je gradnja cerkve, ne bi lotili brez predhodne naselitve, priprave terena in nenazadnje dogovorov z vsemi »deležniki«. V stoletjih, ki so sledila, je minoritski samostan (in Pirančani ob njem) doživljal številne vihre, vzpone in padce. Bolezni, turški vpadi, vojne in družbeni prepiri na eni strani ter razvoj, ustvarjalnost in mir na drugi.«

Nova pridobitev piranskega samostana: lapidarij in meditativni vrt. FOTO: Ivo Žajdela

Z lapidarijem so se poklonili arhitekturni umetnosti

Spomnila je tudi, da človeška družba še danes išče ravnotežje med tema dvema nasprotjema. »Prepir povzroča rušenje, mir prinese razcvet in stvaritve, ob katerih se vedno lahko spočije naše oko. Tako so v samostanu obdobja miru zapustila dosežke pisane, slikarske, kiparske, glasbene in arhitekturne umetnosti. S postavitvijo lapidarija smo se poklonili predvsem zadnji, arhitekturni umetnosti in se ji na ta način poskušali oddolžiti za vso škodo, ki jo je morala pretrpeti.«

Lepo urejeni lapidarij in meditativni vrt. FOTO: Ivo Žajdela

Več lepih arhitekturnih ostalin so našli v nasutjih

V večini sta v novem lapidariju zastopani dve fazi gradnje samostana. Starejša gradnja od 14. do 17. stoletja je danes v samostanu razvidna le v nekaj vidnih ostalinah: v znameniti glavi, vzidani na cerkvenem zvoniku, slokih šilasto obokanih oknih cerkve v današnji knjižnici ter v bifori med križnim hodnikom in današnjo pinakoteko.

Nekaj nevgrajenih prič prvotne zasnove so shranili v Pinakoteki, tako spoliji kamnitega loka z razpoznavno obliko beneške gotike ter ostankih stebrov s kapiteli in bazami, ki so bili del predhodne (gotske) zasnove današnjega križnega hodnika. A na velik del enakih elementov so naleteli v nasutjih, ko so leta 2022 začeli z deli na meditativnem vrtu. Ni jih malo in si jih danes razvrščene lahko ogledamo na zahodni steni lapidarija.

Lepo urejeni lapidarij in meditativni vrt. FOTO: Ivo Žajdela

Najdene ostaline bodo odslej v funkcionalni uporabi

Novejša faza izgradnje samostana sodi v čas baročnega razcveta v 17. stoletju, ki je, kot v večini arhitekture na našem ozemlju, zapustil velikopotezne stvaritve ter obsežne predelave cerkva in samostanov. Vendar so tudi nekateri deli tega obdobja doživeli rušitve. Predvsem trije baročni kipi so bili nekoč vgrajeni v oltar, morda prav v tega, katerega številne kose so, skupaj z gradbenim kamnom, našli v nasutjih. »Ob količini teh najdb pa se je začel premislek, kako dele nekdanjih baročnih okvirjev, stopnic, tlakov in ograj, ki jih je preveč za lapidarij, umestiti? Odločili smo se, da dele stopnic ponovno uporabimo za nove stopnice, stebriče za opozorila pri hoji, iz polobdelanih kosov tlakov in preklad smo sestavili klopi v vrtu in iz talnih plošč na novo tlakovali del vrta. Vsi trije kipi danes krasijo preddverje v nekdanjo cerkev sv. Katarine, najvrednejši deli baročnega oltarja pa so razstavljeni na steni lapidarija,« je pojasnila ahitektka.

Dolgo obdobje 30-letne obnove samostanskega kompleksa (1994–2024) si lahko ogledamo na razstavi v Pinakoteki. FOTO: Ivo Žajdela

Ogled lapidarija omogočen tudi gibalno oviranim

»In od kod gradivo za tako veliko število opornih zidov v vrtu,« se je vprašala arhitektka Mateja Kavčič. »Prav tako iz ruševin. Pod betonsko površino so se skrivali dodatni kubiki gradbenega kamna in škoda bi ga bilo ne uporabiti. Z njimi smo oblikovali terase vrta, omogočili vstop vanj tudi z ulice, ne le preko samostana in zasnovo prilagodili tako, da je ogled lapidarija omogočen tudi gibalno oviranim.«

V cerkvi sv. Katarine je bila v času komunističnega režima učilnica. FOTO: Ivo Žajdela

Kip frančiškana v cerkvi sv. Katarine. FOTO: Ivo Žajdela

Nastal je meditativni vrt v duhu Frančiškovega poslanstva

Z ozelenitvijo so se trudili slediti izročilu samostanskih vrtov: saditi domače, zdravilne, dišeče in pomenljive rastline: oljko, sivko, pasijonko, meliso in dobro misel. Tako je nastal meditativni vrt v duhu Frančiškovega poslanstva »pojdi in popravi mojo hišo!«, pa tudi v duhu aktualne trajnostne gradnje, s ponovno uporabo odvrženega gradiva. Prvi pogled nanj ustvari občutek, da je tu že od nekdaj. In tudi je, le da so ga zdaj sestavili na novo.

Ubald Trnkoczy je pripravil kratki film Frančiškova sončna pesem – piranski odsev. FOTO: Ivo Žajdela

Kratki film Frančiškova sončna pesem – piranski odsev

Lapidarij z vrtom je odprl in blagoslovil provincialni minister p. Milan Kos, ki je vrtu in zdaj v celoti obnovljenemu samostanu zaželel opravljanje osnovnega poslanstva, življenja v duhu sv. Frančiška.

 Sledil je ogled kratkega filma Frančiškova sončna pesem – piranski odsev, ki sta ga naredila Ubald Trnkoczy in Sašo Fajon. Sodeloval je župnijski mešani pevski zbor Georgios.

Sodeloval je župnijski mešani pevski zbor Georgios. FOTO: Ivo Žajdela

1/14