Vlagatelj peticije – prvopodpisani je zgodovinar dr. Mitja Ferenc – izraža spoštovanje do žrtev komunističnih pokolov v Sloveniji, saj je bilo po njegovih navedbah v času komunističnega režima več 100.000 slovenskih prebivalcev prizadetih zaradi različnih oblik komunističnega nasilja, mnogi od tistih, ki so se sistemu in ideološki represiji v kakršni koli obliki upirali, pa so pozabljeni, je zapisano v povzetku peticije.

Brez dneva spomina

»V Sloveniji ni določenega dne za počastitev spomina na umrle in druge žrtve komunizma, čeprav je prejšnja vlada Janeza Janše razglasila 17. maj za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Na predvečer dneva spomina pa je zdajšnja vlada dr. Roberta Goloba to odločitev preklicala,« piše nadalje v povzetku peticije.

Peticijo 718/2023 je sprejel Odbor za peticije Evropskega parlamenta na pobudo evropske poslanke Romane Tomc (ELS/SDS). FOTO: Tamara Bizjak

Deklaracija, resolucija, izjava

Vlagatelj peticije dr. Mitja Ferenc se sklicuje na različne deklaracije, kot so Praška deklaracija o evropski vesti in komunizmu z dne 3. junija 2008, resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu z dne 2. aprila 2009, izjava iz Vilne, ki jo je sprejela Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi 3. julija 2009, in na uvedbo evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bi utemeljil svoje zahteve.

Peticija je že na voljo za elektronski podpis podpore, ki ga je možno oddati TUKAJ po registraciji na spletni strani Odbora za peticije.

Poziv tudi k obsodbi

Med drugim poziva Evropski parlament, naj se pokloni žrtvam komunističnega nasilja v Sloveniji, pozove slovensko vlado, naj ratificira resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, in obsodi odločitev slovenske vlade, da je 16. maja 2023 ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnih zločinov. Peticijo 718/2023 je sprejel Odbor za peticije Evropskega parlamenta na pobudo evropske poslanke Romane Tomc.

Kako oddati podpis podpore?

»Brez resnice in spomina ni sprave! Vesela sem, da je Evropski parlament odobril peticijo za objavo. Žrtvam in njihovim svojem v Sloveniji ni priznana pravica do spomina. Želim si, da jim je v majhno zadoščenje vsaj to, da bo spomin na nedolžne žrtve pobojev obeležen v Evropskem parlamentu. Želim si, da peticijo podpre čim več ljudi,« je poudarila Tomčeva. Peticija je že na voljo za elektronski podpis podpore, ki ga je možno oddati TUKAJ po registraciji na spletni strani Odbora za peticije.