Nužej Tolmajer. Foto: Danilo Pahor


Peterlinovo nagrado na študijskih dnevih Draga podeljujejo od leta 2012. Letos jo je prejel eden najvidnejših narodnih in kulturnih delavcev na Koroškem Nužej Tolmajer.

Od 28 do 30. avgusta so bili v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah študijski dnevi Draga. Tudi letos so podelili Peterlinovo nagrado. Prvo so podelili leta 2012, ob stoti obletnici rojstva enega najvidnejših povojnih kulturnih delavcev na Tržaškem in ustanovitelja Drage Jožeta Peterlina.

Nagrado podeljujejo znanim kulturnim delavcem iz zamejstva, Slovenije in zdomstva, ki se trudijo za vrednote demokracije, slovenstva in krščanstva. Prvo so leta 2012 podelili publicistu iz slovenske Istre Milanu Gregoriču in zamejskemu Prosvetnemu društvu Mačkolje pri Trstu.

Na primer, leta 2017 so jo podelili kulturnemu in političnemu delavcu iz Idrije Tomažu Pavšiču, leta 2018 evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu, lani pa literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik dr. Jožetu Faganelu.


Škof Jože Marketz in Nužej Tolmajer. Foto: Danilo Pahor


Dolga leta je bil tajnik Krščanske kulturne zveze na Koroškem

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, ki prireja študijske dneve Draga, je letošnjo Peterlinovo nagrado podelilo narodnemu in kulturnemu delavcu s Koroške Nužeju Tolmajerju. Nagrado mu je v nedeljo, 30. avgusta, kot je to običaj, podelila Peterlinova hčerka Lučka Peterlin Susič, tudi predsednica Društva Finžgarjev dom z Opčin, ki jo je tudi utemeljila.

Dejala je, da je bil Nužej Tolmajer dolga leta tajnik Krščanske kulturne zveze na Koroškem. Pet let je bil tudi odgovorni urednik Našega tednika, glasila Narodnega sveta koroških Slovencev. Trikrat je bil kot urednik Tednika obsojen s strani koroških brambovcev (Kärntner Heimatdienst).

Posebno težišče njegovega poznejšega delovanja je bilo delo z mladimi, z dijakinjami in dijaki Koroške dijaške zveze. Dal je tudi pobudo za ustanovitev lutkovnih in amaterskih gledaliških skupin ter pobudo za razvoj mladinske filmske dejavnosti, To delo se pri krajevnih društvih neprekinjeno in uspešno nadaljuje vse do danes.

Bil je med pobudniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik

Nužej Tolmajer je bil med ustanovitelji skupne Slovenske glasbene šole, ki je edina skupna ustanova vseh koroških Slovencev. Bil je med pobudniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, ki deluje na področju etnologije in njej sorodnih ved. Leta 2004, ob nastanku istoimenskega društva, je postal njegov predsednik.

Več desetletij se je posvečal kulturi, ki je, kot sam pravi, zanj srčna zadeva. Posebej mu je pri srcu slovenska ljudska pesem, predvsem domača, zato je ljudskim pesmim v domačem kraju posvetil posebno pozornost v knjigi Tiha zemlja, ki vsebuje pesmi z Radiš in iz okolice od prvih zapisov do danes, knjigi pa so priložene tudi tri zgoščenke z domačimi radiškimi pesmimi.


Nužej Tolmajer, Lučka Peterlin Susič in škof Jože Marketz. Foto: Danilo Pahor


Nužej Tolmajer je vse svoje življenje zavezan slovenski besedi

Vrsto let je sodeloval s slovenskimi ustanovami na Primorskem, s Slovensko prosveto v Trstu in z Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici ter z Zvezo cerkvenih pevskih zborov v Trstu in Gorici. To sodelovanje je bilo močno in prijateljsko.

Tesne so bile tudi povezave z rojakinjami in rojaki v Kanalski dolini, pa tudi v zdomstvu.

Tudi z matično domovino je pomagal krepiti stike; ljudi in oblasti je informiral o stanju Slovencev na Koroškem. Ob tem je bil tudi eden od najbolj vztrajnih zagovornikov zahteve, da ustanove matične domovine primerno in transparentno podprejo dejavnost Krščanske kulturne zveze.

Nužej Tolmajer je vse svoje življenje zavezan slovenski besedi, slovenskemu človeku in slovenski kulturni tradiciji ter krščanstvu. Na vsakem srečanju daje rojakom čutiti neizmerno ljubezen in srčno predanost delu (največkrat prostovoljnemu) za uveljavitev teh svojih idealov.