»Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovražnosti, ki jih danes doživljajo Slovenci v Jugoslaviji, nas prepričujejo o prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka in nas obvezujejo, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo dejanja v prihodnosti,« so tedaj podčrtali podpisniki Majniške deklaracije.

Suverena država in samostojno odločanje

Podpisniki listine so jasno in glasno sporočili, da hočejo živeti v suvereni državi slovenskega naroda in da bodo kot suverena država samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.

Demokracija in spoštovanje človekovih pravic

»Glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin; demokraciji, ki vključuje politični pluralizem; in družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije,« je še pisalo v Majniški deklaraciji.

Podpisniki listine

Med podpisniki listine, prebrane na množičnem protestnem zborovanju zaradi aretacije Janeza Janše, so bili Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev.

Nekaj mesecev pozneje

Majniški deklaraciji je konec istega leta, 4. decembra 1989, sledil podpis dogovora o sodelovanju SDZ, SKD in SDZS, ki je obenem pomenil ustanovitev Demokratične opozicije Slovenije – Demosa, ki je aprila 1990 zmagala na prvih demokratičnih volitvah in prevzela vodenje prve slovenske vlade.

Poslanico novim rodovom, ki so jo sestavili še živeči ustanovitelji Demosa, je prebral Lojze Peterle. FOTO: Tatjana Splichal

Po 35 spet skupaj na Omanovi domačiji

Ustni dogovor o ustanovitvi Demosa je bil sklenjen na domačiji Ivana Omana v Zmincu pri Škofji Loki 27. novembra 1989. Včeraj, v torek, 7. maja 2024, torej na predvečer 35-letnice Majniške deklaracije, so se na Omanovi domačiji, pri Janezu, ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.

Poslanica novim rodovom

Lojze Peterle, Marjan Podobnik, dr. Hubert Požarnik, Andrej Magajna, dr. Rajko Pirnat in dr. Matjaž Šinkovec so »za zaprtimi vrati« sestavili poslanico novim rodovom oziroma mladim generacijam, ki jo je predsednik osamosvojitvene vlade Peterle tudi prebral na večerni prireditvi »Demos, družba, domovina« v izvedbi OO SLS Škofja Loka.

Program demokratične in samostojne slovenske države

Podpisniki so poslanico odprli s pojasnilom, da je jeseni 1989 z ustanovitvijo Demosa, sledeč Majniški deklaraciji, nastal politični subjekt, ki je na prvih večstrankarskih volitvah zmagal s programom demokratične in samostojne slovenske države, njegova vlada pa je prevzela odgovornost za operativno izvedbo osamosvojitve.

Nedokončan prehod v demokracijo

»Z osamosvojitvijo je slovenski narod dosegel svoj največji politični cilj in si zagotovil demokratičen okvir za svoje samouresničevanje. Kot tak se je vključil v OZN, Evropsko zvezo in Nato. Ni pa do konca izpeljal prehoda v demokracijo in uveljavil evropskega odnosa do preteklosti,« so zapisali podpisniki.

Pred novimi zahtevnimi izzivi

In nadaljevali, da napete svetovne razmere z vojnama v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, civilizacijsko propadanje Zahoda, domača politična polarizacija in demografska zima postavljajo slovenski narod, njegovo državo in njeno družbo pred nove zahtevne izzive.

Koncept sovražnika in koncept imperija

»Po svetu in doma se znova uveljavljata koncept sovražnika in koncept imperija, kar je v nasprotju z duhom osamosvojitve in s konceptom skupnosti, s katerim je nastala Evropska zveza, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva,« so opozorili soustanovitelji Demosa.

Udeleženci okrogle mize Demos, družba, domovina: dr. Peter Gregorčič, Martin Krajnik, Jaka Radič, Jure Hafner, Vincencij Demšar in moderatorka Darija Jamnik. FOTO: Janez Porenta

Poglabljanje politične polarizacije

Po njihovem poglabljanje politične polarizacije in uveljavljanje modelov vladanja in družbenih odnosov, ki smo se jim odpovedali 25. junija 1991 in ne temeljijo na spoštovanju drugega, temveč na volji po obvladovanju, ne krepi slovenske medsebojnosti in ogroža našo skupno prihodnost.

Naloga novih slovenskih rodov

Novim rodovom so podpisniki položili na srce: »Naloga novih slovenskih rodov je, da sledeč vrednotam osamosvojitve, ki nas je povezala in poenotila, najdejo pot v sožitje in sodelovanje, ki ne bo obremenjeno s travmami preteklosti, ampak v sožitju z naravo, naklonjeno življenju in podjetnosti.«

Zgolj skupnost, v kateri smo vsi naši, lahko raste

Nadalje so zapisali, da novo zaupanje in nove projekte v skupno dobro lahko uresničimo samo kot skupnost, ki deli skupne vrednote in načela; kajti zgolj skupnost, v kateri smo vsi naši, lahko raste. Demokracija in lastna državnost nista samoumevni, tudi ne Evropska zveza ali Nato. Koncept sovražnika lahko ogrozi vse.

Čas za nove slovenske sanje, vizije, pogum, projekte

»Demos je uspel, ker je razumel svoj čas, dobil za projekt osamosvojitve plebiscitarno podporo in imel pogum, da je šel do kraja. Slovenijo je postavil na prvo mesto. Čas je za nove slovenske sanje, nove vizije, nov pogum, nove projekte in nov slovenski skupaj. Naj bosta novim slovenskim rodovom pri oranju nove brazde misel in delo Ivana Omana zavezujoč navdih,« so pismo zaključili podpisniki.

Demos, družba, domovina

Sicer pa so na prireditvi »Demos, družba, domovina« na Loškem odru spregovorili še častni občan in soustanovitelj Demosa v Škofji Loki Vincencij Demšar, vzgojitelj Jaka Radič, dolgoletni skavtski voditelj Jure Hafner in predsednik Prosvetnega društva Sotočje Škofja Loka Martin Krajnik. Osrednji gost pa je bil nosilec liste SLS na evropskih volitvah dr. Peter Gregorčič.