Veliko pozornosti je pritegnila okrogla miza o aktivnem prevzemanju odgovornosti za družbo. FOTO: Taizé Ljubljana

Znotraj zadnjega sklopa je veliko pozornosti pritegnila okrogla miza o aktivnem prevzemanju odgovornosti za družbo. Z moderatorko Klaro Marijo Keršič sta se pogovarjala Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade, in Borut Pahor, nekdanji predsednik Republike Slovenije. Beseda je tekla o etičnem odločanju, ravnanju in odgovornosti na visokih položajih ter njunem pogledu na mlade kot protagoniste prihodnosti.

Fotogalerija (FOTO: Taizé Ljubljana):

Neizkušenost kot politična prednost

Peterle se je v svojem razmišljanju o odgovornem vodenju vrnil v čas slovenske pomladi. Sebe v takratni situaciji je označil kot politično precej neizkušenega. »Smo pa imeli visoke politične ambicije – želeli smo demokratično državo.« Zmaga na prvih demokratičnih volitvah ga je zelo presenetila. »Nikoli nisem sanjal, da bom ali da bi moral biti predsednik vlade – mnogi drugi so si to bolj želeli. Zato je bilo to presenečenje tudi zame. Takrat sem spoznal, kaj pomeni biti izvoljen in kaj pomeni biti odgovoren.«

Nikoli nisem sanjal, da bom ali da bi moral biti predsednik vlade – mnogi drugi so si to bolj želeli. (Lojze Peterle)

Izpostavil je, da misel, da je politika umetnost mogočega, tedaj ni veljala. »Spremenili smo jo v umetnost nemogočega. V enem letu smo namreč dosegli status neodvisnosti,« se spominja. »Realisti in profesionalci so bili prepričani, da to res ni mogoče.« Zato je prepričan, da je bilo to, »da nismo bili profesionalci, torej naša prednost«.

Okrogla miza je potekala v Antonovem domu na Viču. FOTO: L. K.

Težko je delovati proti volji ljudi

Pahor je kot najtežji del odgovornega vodenja označil delovanje »proti volji ljudi, ki jih vodiš. Včasih se zgodi, da so tvoje vizije tako močne, da ne moreš slediti toku, ljudem in njihovi volji, ampak moraš zaviti po svoje, da si pošten do njih. Njihov voditelj si, zato pričakujejo, da boš vodil, kakor misliš, da je najbolje zanje. V okoliščinah, ko je volja večine drugačna od tvoje, je tvoja odgovornost, da ostaneš zvest sebi. Včasih, kot pravim, zato deluješ proti njim. Razvoj dogodkov nato pokaže, ali si imel prav ali si se motil.«

V okoliščinah, ko je volja večine drugačna od tvoje, je tvoja odgovornost, da ostaneš zvest sebi. (Borut Pahor)

Pri tem se je pomembno zavedati, da se vsak kdaj znajde v veliki zmoti, poudarja. »Nihče ni popoln, včasih se boš zelo motil. Ampak ljudje bi morali vedeti, da si naredil napako, ker si bil prepričan, da delaš prav. Nemogoče je vedno imeti prav,« je mladim položil na srce.

Borut Pahor z udeleženkami. FOTO: Taizé Ljubljana

Taizé – duhovne terme

Mlade je zanimalo, kako je izkušnja Taizéja vplivala na Peterleta, ki je tja peljal prvo skupino mladih Slovencev. »Taizé je bil zame kot duhovne terme,« je bil slikovit. »Prvi vtis name je naredil že duh sprejemanja – bili smo tako toplo dobrodošli! Govorili smo s priorjem Rogerjem in drugimi. Govorim lahko o odprtosti, ampak resnični izziv se je pokazal, ko smo se pridružili pogovornim skupinam. Presenečeni smo bili, ko so nas ves dan spraševali, kaj je naše mnenje. Kajti doma naša mnenja niso nikogar zanimala,« se spominja jugoslovanskih razmer. 

Presenečeni smo bili, ko so nas ves dan spraševali, kaj je naše mnenje. Kajti doma naša mnenja niso nikogar zanimala. (Lojze Peterle)

»Spomnim se, da smo nekateri malo pogledali naokrog in potem nekaj povedali, ampak bili smo zelo uradni, ne tako osebni. Nismo bili vajeni deliti svojih občutij v zvezi z našo vero. Tam pa smo spoznali ljudi od vsepovsod, ki so prijazno in odprto delili svoje izkušnje, ideje in vprašanja. To je bilo res nekaj posebnega. To je bil kraj, kjer smo lahko delili izkušnje.« Ob tem je izrazil posebno željo, »da bi se ljudje kot jaz, ki so bili v Taizéju 50 let nazaj, srečali z vašo generacijo – morda naslednje leto – in razpravljali o situaciji v Evropi in svetu. Imeli bi nekakšno medgeneracijsko razpravo.« In požel je močan aplavz.

Lojze Peterle z udeleženci. FOTO: Taizé Ljubljana

Prizadevanje za spravo je prispevek k politični kulturi

Moderatorka je Pahorja vprašala, kako je predsedoval, da je zaslovel kot tisti, ki ljudem zares prisluhne. Ob tem se je takoj navezal na bolečo tematiko sprave. »Vedel sem, da moram poslušati ljudi in njihova mnenja. Biti tiho, slediti njihovim mislim, dilemam in čustvom, narediti neke povzetke in nato sprejemati odločitve. To je bil uspešen recept. Včasih ni tako pomembno, kaj ti misliš, ampak kaj mislijo oni.« Ob tem je Peterle dodal: »Zmožen je bil pokazati sočutje. Ni zavzel stališča, kdo ima prav in kdo ne, ampak je to zmogel preseči. Nisem bil naprošen, naj ga hvalim, ampak mislim, da je prispeval k politični kulturi v Sloveniji.« Za to se mu je iskreno zahvalil.

FOTO: Taizé Ljubljana

Konflikt med osebnim in uradnim stališčem

Moderatorka je k besedi povabila še mlade. Udeleženka iz Latvije je vprašala, kakšno je tveganje, da izgubiš svoje osebno mnenje, ko moraš predstavljati državo. »Element odgovornega vodenja je tudi spoštovati voljo institucij,« je bil jasen Pahor. »Lahko imaš drugačno mnenje, ampak če vodiš institucijo, moraš spoštovati uradne odločitve in formalno zastopati uradne odločitve, ki so bile sprejete demokratično.« Poudaril je, kako pomembno se je držati uradnih odločitev: »To je spoštovanje demokracije. Včasih je zahtevno, ampak v svobodni družbi je dovolj prostora, da izraziš tudi svoje mnenje.«

Skupinska fotografija z obema gostoma, Lojzetom Peterletom in Borutom Pahorjem. FOTO: Taizé Ljubljana

Je na tem svetu še prostor za upanje?

Udeleženec s Švedske se je navezal na krščansko držo upanja. Upanje naj bi tudi prenašali naprej, voditelji držav pa so pogosto dobri ravno v nasprotnem. Slikajo nam zelo temačne podobe sveta, je izpostavil. »Kako prinašati upanje, ne da bi izgubil stik z realnostjo in jo zanikal?« Peterle je ob tem dejal, da ga resnično žalosti podatek mednarodne študije, da volivce bolj kot upanje prepričata jeza in strah, ki ju politične stranke izražajo v zvezi z določenim sovražnikom in tako hitro izpadejo kot boljša, zmagovalna alternativa. »V skoraj vseh evropskih družbah zaznavam polarizirano situacijo in zelo težko je promovirati upanje.«

Volivce bolj kot upanje prepričata jeza in strah, ki ju politične stranke izražajo v zvezi z določenim sovražnikom. (Lojze Peterle)

Nekateri pravijo, da rešitev za težave, s katerimi se sooča svet, ni, je začel Pahor. »Če je to naš pogled na situacijo – kaj dajemo svojim otrokom, njihovim otrokom? Ne moremo biti tu, da bi svetu posredovali pesimizem. Pokazati moramo dovolj poguma, da se soočimo s problemi,« je odločen. »Ja, veliko stvari je narobe, ampak tukaj smo, da poiščemo rešitve in opravimo z njimi.« Vedno bi morali najti prostor za neke vrste optimizem. »Mislim, da je to včasih težko, ampak voditelj, ki bi rekel, da rešitve ni, ni več voditelj. Vedno bi moral biti prisoten duh upanja.« Mladim je dejal, da ve, da so dovolj pogumni in imajo dovolj znanja, da bodo lahko našli rešitve za vse probleme, s katerimi se bodo morali soočiti.

Beseda je tekla o etičnem odločanju, ravnanju in odgovornosti na visokih položajih ter njunem pogledu na mlade kot protagoniste prihodnosti. FOTO: Taizé Ljubljana