Kot so zapisali v NSi, je bil Peterle zadnja leta predsednik Kluba krščanske demokracije in v tej vlogi vselej vabljen na vse strankine organe, na katerih lahko vsakdo v NSi predstavi svoja mnenja in stališča. Hkrati mu je po statutu kot nekdanjemu predsedniku vlade dosmrtno pripadalo mesto na strankinem kongresu z glasovalno in volilno pravico.

Znamenje demokracije v stranki

»Vedno je znal zelo jasno in odločno povedati, če se s čim ni strinjal, in to ves čas delovanja v stranki, tako v času predsedovanja dr. Andreja Bajuka, Ljudmile Novak kot tudi v zadnjem obdobju. To smo vedno jemali kot znamenje demokracije v stranki in njegov prispevek k njej. Tako razumemo tudi njegovo odločitev o izstopu iz stranke,« je poudaril predsednik NSi mag. Matej Tonin.

Pomemben za rast krščanske demokracije

Dodal je, da je bil Peterle pomemben del slovenskih demokratičnih procesov po osamosvojitvi Slovenije. Bil je tudi pomemben za rast slovenske krščanske demokracije, zato se mu v stranki ob tem zahvaljujejo za vse, kar je storil za NSi in za razvoj krščanske demokracije v Sloveniji ter mu želijo vse dobro in veliko zdravja na njegovi nadaljnji poti.

Začetki pred 35 leti

Lojze Peterle se je ob slovesu od stranke razpisal na družbenem omrežju in se v zapisu najprej dotaknil začetkov, ko je 4. novembra 1989 (torej natanko 35 let pred njegovim izstopom iz NSi) iz Slovenskega krščansko-socialnega gibanja nastala stranka SKD (Slovenski krščanski demokrati), presenetljiva zmagovalka prvih demokratičnih volitev 8. aprila 1990 znotraj Demosa.

Največja politična odgovornost

»Slovenski pomladi je dala relativno največ glasov, z Omanovo Slovensko kmečko zvezo pa je imela v Demosu minimalno absolutno večino. Po vnaprejšnjem dogovoru v Demosu je kot zmagovalka prevzela vlogo predsednika vlade in s tem največjo politično odgovornost za operativno izvedbo osamosvojitve,« je spomnil Peterle.

Prva pomladna stranka v internacionali

In nadaljeval, da je bila SKD prva slovenska pomladna stranka, ki je vstopila v politično internacionalo – sprva v Zvezo evropskih krščansko-demokratskih strank in nato še v konservativnejšo Evropsko demokratično zvezo, s čimer si je pridobila pomembno možnost za promocijo slovenskih političnih ciljev v obeh zvezah, ki sta prvi podprli slovensko pravico do samoodločbe.

Bili so nepojav

»Takratne javnomnenjske raziskave niso detektirale SKD. Bili smo 'nepojav', ki mu ni nihče napovedal dobrega rezultata. Kdor pa se je udeleževal ustanavljanja občinskih odborov, je lahko zaznal energijo v očeh in voljo v srcih tistih, ki jih je komunistična ideologija pol stoletja označevala kot zakrnele elemente srednjega veka,« je izpostavil Peterle.

Otresli so se strahu in vsiljene drugorazrednosti

Otresli so se strahu in vsiljene drugorazrednosti in se zapisali delu za samostojno in demokratično Slovenijo – in ker so bili taki, so prevzeli odgovornost in uspeli, je opozoril Peterle in se zahvalil vsem krščanskim demokratkam in demokratom za zaupanje in vsak njihov glas, ki je vgrajen v temelje slovenske državnosti.

Zavračali koncept sovražnika

»V svojem političnem programu smo zapisali tudi delo za drugačno politično kulturo. Nikoli nismo verjeli, da se da zgraditi boljšo družbo tako, da odstraniš drugače misleče – enim vile, drugim jame. Zavračali smo koncept sovražnika in delali za to, da bi bili poslej vsi 'naši'. Hoteli smo, da politika ni le interesna igra moči, marveč izraz kulture, ki je zavezana skupnemu dobremu,« je podčrtal Peterle.

Nedokončana demokratična tranzicija

Žal se je po njegovem nov slovenski skupaj jasneje pokazal skoraj zgolj ob plebiscitu, v času vojne za Slovenijo in plebiscita za EU. Po razpadu Demosa in podiranju njegove vlade se je odprla pot v restavracijo starih vzorcev, kar je rezultiralo v nedokončano demokratično tranzicijo, v mešanico dogovorne in socialnotržne ekonomije in podrejanje glavnemu ideološkemu tonu, ki mu je bližja kultura smrti kot kultura življenja.

Brez obsodbe vseh totalitarizmov

»Čeprav smo se 25. junija 1991 odpovedali družbenemu redu, ki ni spoštoval človekovih pravic, se slovenski parlament do danes ni mogel priključiti obsodbi vseh totalitarizmov, tudi komunizma, kot je to storil Evropski parlament. Ne poznam druge demokratične države, katere trg republike simbolizira spomenik komunistični revoluciji,« je bil jasen Peterle.

Ne moremo graditi višje kulture naše medsebojnosti

In nadaljeval, da se Evropi tudi nismo pridružili v odnosu do žrtev totalitarizmov. Blizu smo tisočim množičnim moriščem/grobiščem, pa še nismo dosegli soglasja o pokopu žrtev, ki čakajo na dolžno pieteto nekje v plastičnih vrečkah. S tako kulturo, tako polarizirani in s takim odnosom do resnice ne moremo graditi višje kulture naše medsebojnosti, tudi ne resnično združene Evrope; taki tudi ne moremo biti odporni do groženj sveta v vojni.

Ogroženi od znotraj

»Pred dobrimi 30 leti smo uredili zadeve na zunanjih frontah in suvereno stopili na politični zemljevid sveta, zdaj se moramo obrniti k sebi, ker smo ogroženi od znotraj – pa ne le zaradi šibkega veselja do življenja. Ob obletnici ustanovitve SKD sem vesel in hvaležen, da smo vsaj za kratek čas zaživeli slovenski skupaj brez ideološkega preštevanja in dokazali, da je to mogoče,« je še zapisal Peterle.

Premagati virus razdeljenosti

Naj nam bo to v navdih pri političnem delu za drugačno Slovenijo, je dodal predsednik osamosvojitvene vlade in krščanske demokrate v različnih strankah in abstinenci spodbudil k delu in jih pozval, naj stopijo skupaj in premagajo virus razdeljenosti v dobro vse Slovenije.

Jasni vrednote, načela, identiteta in cilji

»Ko smo imeli močno demokrščansko linijo, smo imeli drugačno razvojno dinamiko in več dialoga. Močni smo bili, ker smo imeli jasne vrednote in načela, jasno identiteto in jasne cilje. Všečni in taktični 'malo sem, malo tja – malo levo, malo desno' temu ne more biti alternativa,« se je s pismom od NSi poslovil Lojze Peterle.

Na volilnem kongresu ga ni bilo

V zadnjem obdobju ni skoparil s kritikami na račun vodenja stranke, katere ustanovni član in eden najvidnejših obrazov je bil, navsezadnje tudi kot (tri mandate) njen evropski poslanec. Tako se nedavno, čeprav je bil najavljan za govorca, ni pojavil na volilnem kongresu NSi v Škofji Loki, češ da sedanje strankino vodstvo ne more zagotoviti preloma.

Premalo nas je, da bi se prelamljali

»Nisem se strinjal s piarovsko igrano 'sredino', tudi ne z brezumnim skokom v hrbet Janši, s katerim smo bili trikrat v vladi. Tudi me ni navduševalo poudarjanje, da smo edini naredili generacijski prelom. Premalo nas je, da bi se 'prelamljali', boljše bi bilo spoštljivo medgeneracijsko sodelovanje,« je pred kongresom Pop TV povzela njegove besede.

Podprl tudi dva kandidata SLS

Peterle, ki je ta čas predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), je pred letošnjimi evropskimi volitvami poleg kandidatk NSi Katje Berk Bevc in dr. Vide Čadonič Špelič, pomenljivo, podprl tudi dva kandidata konkurenčne zunajparlamentarne SLS – predsednika stranke Marka Balažica in Franca Pukšiča, nekdanjega poslanca.