Najlepše voščilo so mu že dan pred tem, prav na zahvalno nedeljo, 5. novembra, v podružnični cerkvi sv. Klemena v Suhadolah, le streljaj od »Bezlove hiše«, v pesmi zaželeli pevci, s katerimi je tako rad prepeval. Najprej s pevci iz Cerkelj na Gorenjskem, kjer je našel sijajno pevsko druščino, obenem pa zahteven pevski sestav, s katerim je osvajal medalje na pevskih tekmovanjih.

Župnik p. Cristian Balint izroča Petru Piberniku priznanje nadškofa Zoreta, cerkveni ključar Ferdinand Lah pa se mu zahvaljuje z rožo. FOTO: Jožef Pavlič

Ob tem ni pozabljal na domačo župnijo Komenda, kjer je bil sprva ministrant, nato pa je kot fant začel peti v domačem pevskem zboru pod vodstvom odličnega organista in zborovodja Franceta Grkmana. S petjem je nadaljeval v Moškem pevskem zboru Komenda pod vodstvom zborovodja Baldomirja Kremžarja in njegovega sina Tomaža, nedavno je še pel s Fanti iz treh vasi, vseskozi pa je bil zvest domačemu mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru. Še sedaj se rad povzpne po strmih stopnicah na cerkveni kor, da poje pri nedeljski jutranji maši.

Peter Pibernik (drugi z leve) ob jubileju poje na koru cerkve sv. Klemena v Suhadolah. FOTO: Jožef Pavlič

Na zahvalno nedeljo popoldne pa se je povzpel na kor suhadolske cerkve, da je pel s pevci, s katerimi je nekdaj dajal slavo Bogu, pridružili pa so se jim tudi pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Komende, ki pojejo pri jutranjih mašah.

Jubilantov sin Jože, župnik in dekan v Trebnjem, govori o očetovi življenjski in pevski poti. FOTO: Jožef Pavlič

Maševal je njegov sin Jože, trebanjski župnik in dekan, v prezbiteriju pa so se mu pridružili novi komendski župnik p. Cristian Balint in Jožetova duhovna pomočnika v Trebnjem Stanislav Škufca in Slavko Kimovec. Jože je v govoru med mašo orisal jubilantovo življenjsko pot. Pot očeta osmih otrok, trdnega in naprednega kmeta, predvsem pa izredno predanega cerkveni in tudi slovenski narodni pesmi. Tako zelo, da so na dvorišču njegove domačije pripravljali kulturne prireditve Nocoj je pa en lep večer. Pri tem, in pri petju, je imel veliko podporo in razumevanje rajne žene Rezke, ki je dobro vedela, da mora mož imeti ob trdem kmečkem delu tudi razvedrilo. Kaj lepšega, kot cerkveno in narodno pesem. Peter ji je bil za to zelo hvaležen.

Pevec Marko Grilc predaja jubilantu lastni lepo izdelani toplar. FOTO: Jožef Pavlič

Za zgled pravega krščanskega zakonca in očeta, cerkvenega pevca in negovalca slovenskih ljudskih izročil ter za sina, ki se je odločil služiti Jezusu kot duhovnik, mu je hvaležna tudi ljubljanska nadškofija. Ob visokem življenjskem jubileju se mu je oddolžila s priznanjem in zahvalo nadškofa Stanislava Zoreta za »sedemdesetletno zvesto in požrtvovalno prepevanje v cerkvenem pevskem zboru v župniji Komenda«. Priznanje mu je vročil komendski župnik p. Cristian Balint. Pevec Marko Grilc mu je podaril lastni mojstrsko izdelani toplar, cerkveni ključar Ferdinand Lah pa krasno rožo.

Peter Pibernik v družbi sina Jožeta Pibernika (levo), trebanjskega župnika in dekana, in komendskega župnika p. Cristiana Balinta. FOTO: Jožef Pavlič

Jubilant se je, močno ganjen, zahvaljeval vsem, ki so poskrbeli za tako lepo cerkveno slovesnost. Priznal pa je, da je bilo in je »petje lepo, včasih pa tudi žalostno«. A za pravega pevca je pomembno, da nikoli ne preneha peti. Peter Pibernik je po slovesnosti v cerkvi še naprej pel doma pri pogostitvi vseh zbranih. Obenem pa obujal spomine na mlada leta, ko se je sprva učil sodarstva pri Petercu v Mengšu, nato obiskoval tečaje umnega kmetovanja, se z ženo Rezko pogumno lotil naprednega kmetovanja, sezidal hlev za številno govejo živino, zgradil nov družinski dom, obenem pa ni pozabljal na duhovnost in kulturo. Pesem za dušo in tudi krepitev telesa. Tej ostaja zvest vse do danes. Med sinovi še posebej duhovnik Jože. Zato je bil Petrov 90. rojstni dan tudi praznik in potrditev slovenske cerkvene in ljudske pesmi.