V Salonu Orhideja ljubljanskega uHotela je Slovenska ljudska stranka (SLS) kot pravni naslednik in lastnik znamke Slovenski krščanski demokrati prenesla uporabo imena SKD Lojzetu Peterletu, ki s tem tudi formalno ustvarja platformo, ki želi biti prostor odprtega pogovora o bistvenih vprašanjih prihodnosti Slovenije in Evrope. Slavnostni govornik na dogodku je bil dr. Peter Gregorčič, nekdanji predsednik Programskega sveta RTV Slovenija in nosilec liste SLS na evropskih volitvah prihodnje leto.

Sinonim za krščanskega demokrata

Gregorčič je Lojzeta Peterleta uvodoma označil za sinonim za krščanskega demokrata, saj je bil prvi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in hkrati predsednik prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji v času, ko so Peterle in njegova generacija našo domovino zaznamovali z osamosvojitvijo in s plebiscitarno voljo, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. To voljo je po Gregorčičevih besedah Peterle v vlogi premierja poosebljal.

Politični projekti za ene volitve

»Živimo v času, ko se zdi, da pozabljamo na korenine lastne države; v času političnih projektov za ene volitve in za en sam mandat; pa tudi v času, ko drobni spori okoli dnevnopolitičnih vprašanj onemogočajo skupno izpraševanje, kakšno Slovenijo si v resnici želimo in kaj naj bi bili naši veliki cilji po tistem, ko smo si izborili svojo državo in postali del Evropske integracije in zveze Nato,« je uvodoma dejal Peter Gregorčič.

Vladno ukinjanje spomina

Izpostavil je, da se je s ponedeljkovim podpisom na prav posebno mesto postavil inštitut predsednika prve slovenske demokratično izvoljene vlade, kar se mu zdi še zlasti pomembno, ker živimo tudi v času, ko vlada ukinja spomin na vse tisto, kar nam je dalo samostojno in neodvisno državo, vključno z Muzejem slovenske osamosvojitve.

Do generacijskega preloma še ni prišlo

Ob nedavni predstavitvi programa SLS in napovedi nosilca liste za evropske volitve prihodnje leto so kot enega od razlogov za politično krizo, ki se odraža v izraziti družbeni polarizaciji in v ukvarjanju s samim sabo, izpostavili tudi, da ni v našem političnem prostoru nikoli zares prišlo do generacijskega preloma. Če pa želimo, poudarja Gregorčič, da se to zgodi na način, ki bo politični prostor bogatil, moramo sočasno odpirati tudi prostor za mentorsko generacijo.

Novo intelektualno jedro

»Prav odpiranje tega prostora vidim kot eno ključnih nalog Zavezništva SKD. Upam in verjamem, da se bo to zavezništvo sčasoma razvilo v novo intelektualno jedro, v katerem bo mentorska generacija lahko še naprej oblikovala svoje ideje in jih dajala na razpolago mlajšim generacijam, ki bomo s svojo mladostno energijo in idejami sčasoma prevzemali vodilne položaje,« je poudaril govornik.

Prostor skupnega pogovora

Beseda »zavezništvo« vsebuje koren »vez« in Gregorčič verjame, da bo Zavezništvo SKD pripomoglo k tkanju »horizontalnih« vezi znotraj mentorske generacije kot tudi »vertikalnih« vezi med različnimi generacijami, s čimer bo zavezništvo odpiralo prostor skupnega pogovora o pomembnih vprašanjih, v katerem bodo lahko zorele ideje, ki bodo prispevale k naši skupni prihodnosti; v njem pa se bodo lahko tudi oblikovali posamezniki.

Nekoliko umaknjeno od vsakodnevne politike

»Da bi se to zgodilo, mora biti Zavezništvo SKD del civilne družbe, nekoliko umaknjeno od aktivne in vsakodnevne politike. Tako bo lahko sčasoma postajalo dežnik vseh tistih političnih strank, katerih programi, usmeritve in vrednote temeljijo na krščanski demokraciji. Te stranke bodo, če bodo seveda želele, lahko tudi zajemale iz vsebin, ki se bodo znotraj Zavezništva SKD oblikovale in tudi razvijale,« je prepričan Peter Gregorčič.

Dr. Peter Gregorčič: Živimo v času, ko se zdi, da pozabljamo na korenine lastne države; v času političnih projektov za ene volitve in za en sam mandat; pa tudi v času, ko drobni spori okoli dnevnopolitičnih vprašanj onemogočajo skupno izpraševanje. FOTO: Tatjana Splichal

»Našisti« in »vašisti«

Da je tak poskus povezovanja na nadstrankarski ravni še posebej pomemben zato, ker nam na strankarski ravni to dokaj klavrno uspeva, je nadaljeval Gregorčič – in če bi nam to uspevalo bolje, razvoja političnih dogodkov ne bi poskušali vedno znova ukalupljati v ozke razlage »našistov« in »vašistov«, niti se ne bi ob nekom, ki se odloči storiti korak s polja aktivnega državljanstva na polje aktivne politike, vsakič spraševali, kateri politični voditelj ga je komu podtaknil.

Ozek pogled dela politiko šibko

»Take razprave jasno pokažejo, kako ozko in zbanalizirano je postalo naše dojemanje družbeno-politične realnosti. Žal skozi tako ozko interpretacijo vsakodnevnega političnega dogajanja ne moremo naslavljati velikih vprašanj, resnično pomembnih za našo skupno prihodnost,« je pojasnil Gregorčič in podčrtal: tako ozek pogled na »naše« in »vaše« ob neprestanem iskanju podtaknjencev dela našo politiko šibko.

Dodatno praznjenje plitkega kadrovskega bazena

»Verjetno pa velja celo obratno: da je ta ozek pogled rezultat dejstva, da smo prišli do točke, ko je naša politika postala šibka, plaha, skorajda strahopetna. Tak poenostavljen pogled, prežet z izključevanjem, obenem dodatno prazni že tako plitek kadrovski bazen, iz katerega lahko naša politika zajema,« je še izpostavil dr. Peter Gregorčič.

Povezovanje vsaj na ravni skupnih vrednot

In svoj govor zaključil z željo, da če povezovanje na ravni političnih strank zaradi prevelikih strahov in razhajanj v posameznih interesih trenutno ni mogoče niti znotraj enega političnega pola, je vredno to povezovanje poskusiti vzpostaviti vsaj na ravni skupnih vrednot, saj ko – različni – delamo skupaj, lahko dosežemo nepredstavljivo. Gregorčič verjame, da lahko Zavezništvo SKD k temu pomembno prispeva, in Peterletu iskreno želi, da bi mu uspelo.