Španski jezuiti so štirinajstletnega filipinskega mladeniča Petra izbrali za katehista in pomočnika v misijonu na Marianskem otočju. Kljub krutim življenjskim pogojem v pragozdu in pogostemu tropskem deževju je delo misijonarjev med pripadniki naroda Chamorro kmalu obrodilo prve sadove. Toda po vaseh se je med nekaterimi prebivalci pojavilo sumničenje. Razširile so se govorice, da so misijonarji s krstno vodo zastrupljali vaščane, kar je sprožilo val preganjanja.

Aprila 1672 je Peter spremljal predstojnika misijona, duhovnika Diega Luisa de San Vitoresa v kraj Tumon na Guamu, da bi tam krstili hčer vaškega poglavarja. Poglavar Matapang, ki je odvrgel svojo krščansko vero, je temu nasprotoval. Zato je šel zoper misijonarje poiskat podporo nekega sovaščana. Ta čas sta misijonarja izkoristila in z dovoljenjem njene verne matere dekle krstila. Ko se je Matapang vrnil, je začel v misijonarje metati kopja. Po besedah prič bi jim Peter, ki je bil mlad in spreten, brez težav lahko ubežal, toda ni želel zapustiti duhovnika samega. Končno ga je eno kopje zadelo in ubilo. Duhovnik Diego je z razpelom pokrižal Petra, nato pa je tudi sam padel pod Matapangovim mečem.

Ta Petrova zgodba je bila izgubljena več stoletij, nato so jo odkrili leta 1981. Za svetnika je bil razglašen leta 2012.

Nebeški Oče, na priprošnjo sv. Petra Calungsoda mi pomagaj, da pogumno živim svoj krst.