Knjigo Titova velika prevara je napisal britanski publicist Peter Batty. Napisal jo je tujec, Anglež, ne pa, kot bi pričakovali, kakšen zgodovinar z območja nekdanje Jugoslavije, kar je zelo značilno in »vse« pove o usposobljenosti naših zgodovinarjev.

Josip Broz Tito je seveda prevaral predvsem Jugoslovane

Peter Batty ni zgodovinar, ampak je kot režiser in scenarist ustvaril vrsto dobrih dokumentarcev, iz katerih so nastale tudi knjige. Naslov in podnaslov knjige rabita komentar, saj sta lahko zavajajoča. Voditelj jugoslovanske komunistične revolucije Josip Broz Tito je kvečjemu prevaral Jugoslovane, in s tem tudi Slovence, ne pa tudi Winstona Churchilla, kot bi se dalo to razumeti iz podnaslova. Seveda je zavajal Churchilla, koga pa ni. Vendar je bistvo knjige drugje. Britanci in z njimi njihov ministrski predsednik Winston Churchill so dobro vedeli za Brozovo zavajanje, vendar so se odločali po svojih trenutnih interesih.

Srečanje Josipa Broza - Tita in Winstona Churchilla avgusta 1944 v Neaplju. Brozu so sešili bleščečo novo uniformo – za lepo formo. VIR: Wikipedia

Zakaj je med drugo svetovno vojno Churchill podprl Broza

Nobena knjiga do zdaj ni tako natančno prikazala, zakaj je med drugo svetovno vojno Churchill zavrgel Dražo Mihailovića in njegovo vojsko v domovini in zakaj ter kako je podprl Broza in njegovo partizansko vojsko. Peter Batty se je v temo zelo poglobil in je na podlagi množice spominskih zapisov, pogovorov z akterji in arhivskih dokumentov napisal izvrstno knjigo, ki je hkrati s svojo vsebino tudi porazna za vso dosedanjo mitologijo o Brozovih partizanih.

Še ena fotografija srečanja Josipa Broza - Tita in Winstona Churchilla avgusta 1944 v Neaplju. VIR: researchgate.net

V knjigi natančno sledimo dogajanju v Jugoslaviji

V knjigi natančno sledimo bistvenemu dogajanju v Jugoslaviji med vojno od začetka zasedbe leta 1941. Ves čas spremljamo glavne akterje odnosov med Jugoslovani (Mihailovićem in Brozom) in britanskimi odposlanci pri njih. Britanci so že zgodaj poslali svoje odposlance k Mihailoviću. Ti so pošiljali svojim službam poročila o dogajanju v Jugoslaviji. Seveda so jih predvsem zanimale diverzantske akcije proti Nemcem na komunikacijah, ki so jih uporabljali Nemci za prevoz surovin in vojaštva, tako predvsem na železnici.

Josip Broz - Tito s sodelavci, Edvardom Kardeljem in Edvardom Kocbekom, maja 1944 v Drvarju. Od tam so jih pred uničenjem rešili Angleži s tveganim letalskim manevrom Stalinovega pilota. VIR: Wikimedia

Draža Mihailović seveda ni bil kolaboracionist

Batty je v knjigi natančno prikazal, da Mihailović niti za hip ni bil kolaboracionist, kot mu je to prilepila agresivna komunistična propaganda med vojno, še bolj pa po njej. Prav tako natančno spremljamo Mihailovićevo veliko stisko zaradi nemških povračilnih ukrepov zaradi akcij njegove vojske. Nemško nasilje je bilo v Srbiji zares izjemno kruto. Nikjer drugje se Nemci niso tako znašali nad civilisti, kot v Srbiji, ko so »odgovarjali« na razne akcije proti njim.

Po vsej logiki bi Britanci morali podpirati Mihailovića

Poleg tega se je moral Mihailović soočati še z drugo uničevalno silo, to je z Brozovo revolucionarno vojsko, ki je bila proti njegovi ves čas agresivno in uničevalno nastrojena. Po vsej logiki bi Britanci morali povsem podpirati Mihailovića. Vendar ga niso in so ga na začetku leta 1944 tudi povsem zavrgli. To se je zgodilo zaradi prevar, ki so jih počeli nekateri Britanci.

Britance je dogajanje na Balkanu zelo zanimalo, saj so ves čas želeli, da bi se tam angažiralo čim več nemške vojske, s čimer bi razbremenili zahodno in vzhodno fronto v Evropi. Zato so poleg obstoječih obveščevalnih služb ustanovili še posebne. Takšna je bila SOE, Special Operations Executive oz. Uprava za posebne operacije. Zadolžena je bila za protinemške akcije na območjih, ki so jih zasedali Nemci.

Peter Batty VIR: Demokracija

Vse je miniral komunist v SOE James Klugmann

Sedež SOE za Balkan je bil v Kairu. Že hitro po ustanovitvi je prišel na njegovo čelo James Klugmann. Položaj in čin je hitro dosegel, ker je bil marljiv in je dobro obvladal srbohrvaščino. Bil je zadolžen za pripravo obveščevalnih povzetkov in situacijskih poročil. Do njega so tako prišla vsa poročila agentov, ki so jih poslali k Mihailoviću in Brozu. Njegova naloga je bila, da je iz njih povzel bistvene podatke in jih tudi komentiral. Njegova poročila so potem šla naprej do najvišjih britanskih vojaških in političnih uradov.

Če bi bil Klugmann politično »nevtralna« oseba, bi bilo vse v redu. Toda bil je vse drugo kot to. Šele dokumenti v britanskem državnem arhivu, ki so dostopni od leta 2002 (prej so bili nedostopni), pokažejo, da je bil Klugmann član komunistične partije od leta 1933, da je delal za Sovjete, predvsem pa za Komunistično internacionalo (Kominterno). Prav tako kot Broz. Klugmann je bil v službi Moskve vse od študentskih dni. Klugmannov sošolec je bil tudi Fitzroy Maclean, ki ga je med šolanjem nagovarjal, da postane komunist.

Predstavitev knjige Petra Battyja Titova velika prevara decembra 2015, levo Andreja Valič Zver, desno Stane Granda. VIR: Demokracija

Nadrejenim je pošiljal prirejena poročila o Mihailoviću in Brozu

Klugmann je zasedal izjemno pozicijo in naredil je prav vse, da je nadrejenim pošiljal prirejena poročila o Mihailoviću in Brozu. Mihailovićeve akcije je pogosto zamolčal, Brozovih pa seveda ne. Poleg tega je imel vpliv tudi na pošiljanje pomoči Mihailoviću. Tako je bila ta veliko bolj skromna, kot bi morala biti, v njej pa so bili tudi povsem neuporabni »pripomočki«.

Odločilno vlogo je na koncu odigral Fitzroy Maclean

Toda odločilno vlogo je na koncu odigral Fitzroy Maclean. V Brozov štab v Jajcu je prišel 18. septembra 1943. Broz ga je zasul s povsem pretiranimi podatki o svoji partizanski vojski in njenih akcijah proti Nemcem ter o povezovanju Mihailovića z Italijani in Nemci. V resnici se je Broz veliko bolj povezoval z njimi.

Ko se je Maclean 4. novembra vrnil v Kairo, je tam začel pravo propagandno kampanjo v prid Broza in proti Mihailoviću. Napisal je dolgo poročilo, ki je bilo zgrajeno iz izrazito napačnih podatkov. Na eni strani je skrajno pretiraval v Brozov prid, Mihailovića pa prikazal kot kolaboracionista. Churchill se je zato zaradi povsem tendencioznih podatkov odločil za Josipa Broza Tita in s tem je bila usoda Jugoslavije zapečatena.

Broz bi bil brez pomoči Angležev uničen

Prav gotovo je knjiga Petra Battyja Titova velika prevara ena najboljših knjig, kar smo jih do zdaj dobili v slovenščini in so jih napisali Angleži. Z njeno vsebino je mogoče razumeti vse bistveno, kar se je dogajalo v Jugoslaviji (in Sloveniji) med drugo svetovno vojno. Komunisti bi bili med vojno uničeni – seveda zaradi nasilja, ki so ga izvajali nad političnimi nasprotniki – če jih ne bi v zadnjem delu vojne podpirali angleži z izjemno velikimi količinami orožja, hrane, oblačil, medicinskih pripomočkov in še česa.

Spektakularni so opisi, kako so Angleži rešili Broza z njegovim številnim štabom v Drvarju pred uničenjem, ko so ga z letalom, pilotiral ga je sovjetski pilot, iz Barija poleteli do Kupreškega polja v Bosni, in od tam komunistično vodstvo prepeljali v Italijo. V knjigi je tudi veliko o tem, kako je kapitalistični Zahod še enkrat rešil Brozov komunistični režim, po vojni ter pred bankrotom in propadom, ko ga je ponovno zalil z osupljivimi količinami orožja, hrane in še česa ...

Peter Batty, knjiga Titova velika prevara – UvodIvo Žajdela, Zakaj se je Churchill odločil za Broza, Družina, 31. 1. 2016

Bogdan Sajovic, Titovo zavajanje Churchilla, Demokracija, 6. 8. 2015Gašper Blažič, Knjiga o Titovi veliki prevari, Demokracija, 31. 12. 2015

Andreja Valič Zver, Kako je Tito prevaral Churchilla: Veliki mojstri prevarantstva, Demokracija, 31. 12. 2015Bogdan Sajovic, Peter Batty, Demokracija, 6. 2. 2020

Tito, v Peter Batty, Hoodwinking Churchill, 2011Peter Batty, Hoodwinking Churchill, 2013

1/7