Vsaj pet razlogov, zakaj bi si papež Frančišek zaslužil Nobelovo nagrado za mir
Vsaj pet razlogov, zakaj bi si papež Frančišek zaslužil Nobelovo nagrado za mir
1. Zavzemanje za bratstvo
Že izbira imena Frančišek je začrtala smer delovanja kardinala Bergoglia, ko je bil leta 2013 izbran za papeža. Kot je sam dejal, je bil njegov vzornik sv. Frančišek Asiški, velik zaljubljenec v Boga Stvarnika in očeta vseh. Ta ljubezen do vsakega človeka in vsega stvarstva ga je pripeljala do tega, da je bil pristen graditelj miru. V apostolski spodbudi Vsi smo bratje, v duhu sv. Frančiška Asiškega poudarja, da smo vsi Božji otroci, zato smo tudi odgovorni drug za drugega. Svet opominja, da se nam ne bo godilo dobro, dokler bodo drugi trpeli. Poziva k preseganju sebičnosti, ravnodušnosti in k dialogu z drugače mislečimi. Srečuje se z muslimani, judi in svetovnimi voditelji. Poudarja tudi skrb za bolnike, invalide in starejše, ki jih sodobna kultura pogosto vidi kot nepotrebne in bi jih najraje zavrgla. Papež kot nasprotje temu predlaga kulturo nežnosti, ki nas jo lahko najbolj naučijo prav nemočni.
2. Njegova drža med vojno v Ukrajini
Papež Frančišek in njegovi sodelavci so velikokrat spregovorili glede vojne v Ukrajini. Vselej spodbuja k molitvi in prizadevanjem za mir, za zaščito človeških življenj. Vojno v Ukrajini, ki jo je začela Ruska federacija, je večkrat jasno obsodil kot moralno nepravično, nesprejemljivo in bogoskrunsko.
Po prvem mesecu dni vojne v Ukrajini je vse katoličane pozval, da se posvetijo Marijinemu Brezmadežnemu srcu. »Cerkev je v tej temni uri močno poklicana, da posreduje pri Knezu miru in se približa tistim, ki na svoji koži plačujejo posledice spopada.« S posebnim bogoslužnim dejanjem je naroda Ukrajine in Rusije posvetil Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.
Čeprav papež Frančišek vztraja, da je treba vselej ohranjati dialog tudi z agresorjem, je v svojih besedah vselej jasen. 16. marca se je po video povezavi pogovarjal z moskovskim patriarhom Kirilom. Papež je o tem pogovoru povedal: »Prvih dvajset minut mi je s papirjem v rokah bral vse utemeljitve za vojno. Poslušal sem in mu rekel: tega čisto nič ne razumem. Brat, midva nisva državna klerika, ne morem uporabljati jezika politike, ampak jezik Jezusa. Sva pastirja istega svetega Božjega ljudstva. Zaradi tega morava iskati pot miru, ustaviti ogenj orožja. Patriarh se ne more spremeniti v Putinovega ministranta.«
3. Neutrudno opozarjanje na pozabljene trpeče
Oči vsega sveta so zadnje mesece uprte v Ukrajino in Rusijo, papež pa vselej opozori tudi na druga krizna žarišča po svetu: Sirijo, Južni Sudan, Kongo, Jemen, Mjanmar, Somalijo, Libanon.
4. Vabi k družbenim spremembam, da ekonomija ne bi izkoriščala ne ljudi ne planeta
V apostolski spodbudi Hvaljen, moj Gospod je papež Frančišek zapisal konkretne predloge, kakšen naj bo naš odnos do stvarstva. Opozoril je, da nam je narava dana le v uporabo, ne pa trajno last, in da moramo naš planet ohraniti zdrav tudi za prihodnje rodove. Zato je potrebno »ekološko spreobrnjenje«, kjer ne gre le za to, da uporabljamo manj plastike in več javnega prometa, pač pa gre za spremembo našega odnosa do vsega, kar nas obdaja.
Posebno pozornost papež posveča mladim, ki jih spodbuja, naj spremenijo ekonomski sistem, ki ubija in izkorišča. »Odpirajte nove poti, na katerih bodo tvorci sprememb tudi revni,« je tisoč mladim podjetnikom in ekonomistom dejal 24. septembra letos v Assisiju. Po Frančiškovih besedah smo v zadnjih dveh stoletjih napredovali na račun Zemlje; izropali smo jo, da bi povečali lastno blaginjo, ne pa tudi blaginje vseh. Zdaj pa je čas za nov pogum, v katerem bodo lahko uspevali vsi, ne le nekateri na račun drugih.
5. Premaguje sebičnost
Papež Frančišek ima zaradi svojih radikalnih pogledov številne nasprotnike, celo znotraj Katoliške cerkve. Vendar se papež ob tem ne ustavlja, pač pa sledi evangeliju tudi za ceno lastnega udobja. Ne ustavlja se pri uveljavljenih družbenih normah. Najbolj očitno je to storil, ko je aprila 2019 poljubil noge južnosudanskih voditeljev. To dejanje je sledilo papeževi goreči prošnji:
»Ostanite v miru. To vas prosim z vsem srcem. Pojdimo naprej. Gotovo bo veliko problemov, vendar nas ti ne smejo prestrašiti. Pojdimo naprej in rešujmo probleme. Začeli ste nek proces, ki naj se dobro konča. Med vami bodo tudi konflikti in nerazumevanja, vendar naj potekajo le znotraj pisarne. Pred ljudmi, pa naj bodo vaše roke povezane. Tako boste od preprostih državljanov postali očetje naroda«.
S premagovanjem sebičnosti in neutrudnim prizadevanjem za mir papež Frančišek navdihuje ves svet. Ne glede na to, ali mu bodo pri švedskem Nobelovem skladu za dosežke pri vzpostavljanju miru v mednarodni politiki kdaj to potrdili s priznanjem Nobelove nagrade za mir, je papež Frančišek resničen glasnik miru.