Prijavljenih je bilo nad 600 birmank in birmancev iz koprske škofije. FOTO: Patricija Gril

V Vipavi škofijsko srečanje birmancev

Škofijska gimnazija v Vipavi je gostila srečanje birmancev Škofije Koper, ki bodo birmani v koledarskem letu 2024. Srečanje se je začelo s skupno molitvijo in pozdravi, sledile so raznovrstne delavnice. Mladi so lahko prisluhnili pričevanjem redovnic, redovnikov in mladoporočencev, spoznavali Sveto pismo, se srečali z današnjo godovnjakinjo, misijonarko s. Uršo Marinčič, in eksorcistom Janezom Kavčičem, ustvarjali na pevski in gledališki delavnici ter se udeležili delavnice o odvisnosti od elektronskih medijev.

Današnja godovnjakinja s. Urša Marinčič. FOTO: Patricija Gril

Mlade je še posebej navdušila s. Irena Jurgec, veliko pozornosti je požela tudi kemijska delavnica. Predstavili so se Dijaški dom in Gimnazija Vipava, revija Najst in še kdo. Srečanje se je zaključilo s slavljenjem in blagoslovom.

Predstavila se je tudi revija za mlade Najst. FOTO: Patricija Gril

Škof Bizjak: Kako je to lepo!

Srečanje je organiziral Ervin Mozetič kot škofov vikar za pastoralo z nekaj pomočniki, sodelovali in dajali ideje pa so tudi ostali na župniji, vključno s škofom msgr. dr. Jurijem Bizjakom in dosedanjim birmovalcem, generalnim vikarjem msgr. Slavkom Rebcem. 

Sproščeno vzdušje v prostorih Škofijske gimnazije Vipava. FOTO: Patricija Gril.

Prijavljenih je bilo več kot 600 mladih, delavnic je bilo 18 (med drugim so jih vodili Rebec, bogoslovci, Inštitut Integrum, škof Jurij), vsaka je imela po približno 30 udeležencev, nekatere več in druge – zlasti tiste bolj specifične – manj. Z mladimi so prišli duhovniki, animatorji, njihovi kateheti in katehistinje, ki so tudi skrbeli za red.

Škof Jurij Bizjak: »Da se zbere cel 'letnik' birmancev … Kako je to lepo! Gospod je med nami! Želim vam lep dan.« FOTO: Patricija Gril

Uvodno molitev so pripravili birmanci iz Planine, ob številnih duhovnikih pa se je srečanja udeležil tudi koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak, ki je udeležence nagovoril: »Da se zbere cel 'letnik' birmancev … Kako je to lepo! Gospod je med nami! Želim vam lep dan.«

Gonilna sila srečanja je bil Ervin Mozetič. FOTO: Patricija Gril

Možno se je tudi zdravo zabavati

»K sodelovanju sem povabil sodelavce, ki so bili pripravljeni mladim nekaj povedati, od pravkar poročenih, zaljubljenih do redovnic, redovnikov, duhovnikov, da vsak predstavi svojo poklicanost. Vesel sem, da se je odzvala tudi Slovenska vojska,« je poudaril Mozetič. 

Glasbena skupina iz Dijaškega doma v Vipavi. FOTO: Patricija Gril

Iskal je tudi glasbeno skupino in se je ponudila sama – gre za band, ki je nastal v Dijaškem domu v Vipavi, in je z navdušenjem sprejel sodelovanje. »Prepričan sem, da je treba vključiti tudi povsem mladostno rajanje, petje; nekdo mora pokazati, da se je možno tudi drugače in zdravo zabavati in rajati, ne le z alkoholom in omamo,« je dodal.

Delavnic je bilo kar 18. FOTO: Patricija Gril

Pušča pečat

Po njegovem je dogodek za birmance pomemben, da vidijo, da jih je toliko. »Zlasti v mestnih župnijah so namreč mladi, ki se pripravljajo na birmo, manjšina, komaj kdo, le nekaj iz razreda. Če pa se vidijo v lepem številu, je to pomembno zanje, za pripadnost – da niso sami. Vsebinsko smo želeli mladim izpostaviti poklicanost, da bi vsak v sebi našel poklicanost za službo bližnjemu, za drugega, za ljubezen … Vse izhaja iz krsta, iz splošne poklicanosti, in to je treba razvijati naprej – kajti birma je nadaljevanje krsta. To je cilj. Še zdaj se mi vračajo mladi udeleženci srečanja izpred korone (tokratno srečanje je prvo pokoronsko), torej pusti nek pečat,« je zaključil Mozetič.

Tovrstna srečanja puščajo pečat. FOTO: Patricija Gril

Razlogi za srečanje

»Eden od razlogov, zakaj to srečanje, je tudi, da je naša škofija zaznamovana z veliko majhnimi župnijami, v katerih je že po naravi število birmancev majhno. Če si vedno sam v majhni skupini, si lahko misliš: ojej, saj nas nič ni! Če pa prideš nekam, kjer se naenkrat zbere 400 do 500 birmancev ene generacije, pa upam, da se pri udeležencih zgodi klik, češ: saj nekaj nas pa je!,« pa je o razlogih za srečanje spregovoril Slavko Rebec.

Msgr. Slavko Rebec: Če si vedno sam v majhni skupini, si lahko misliš: ojej, saj nas nič ni! Če pa prideš nekam, kjer se naenkrat zbere 400 do 500 birmancev ene generacije, pa upam, da se pri udeležencih zgodi klik, češ: saj nekaj nas pa je! FOTO: Patricija Gril

»Drugi razlog je, da nekatere župnije s petimi, šestimi birmanci težko pripravljajo dogodke z vabljenimi gosti, tukaj pa goste lahko povabimo in dobijo udeleženci vsebine, ki se nam zdijo pomembne bodisi z verskega, moralnega vidika, z vidika navduševanja, življenja po vrednotah,« je nadaljeval generalni vikar.

V nekaterih župnijah koprske škofije imajo birmo na dve leti, v drugih vsako leto. FOTO: Patricija Gril

Zakaj se splača iti k birmi in zakaj ne?

»Ker imam sam delavnico, ki je povezana z naukom, veroukom, s katehezo, pa dobim tudi priložnost, da mladostniki zastavijo kakšno vprašanje, ki ga doma ne upajo. Jaz sem nevtralen do njih; morda jim je pred njihovim župnikom malo nerodno, tu jim ni treba biti,« je še izpostavil Rebec.

Na delavnici Slavka Rebca. FOTO: Patricija Gril

Njegova delavnica je imela zelo dober odziv: »Zares me je presenetilo, ko sem udeležence razdelil v dve skupini in polovico vprašal, zakaj se splača iti k birmi, in polovico, zakaj ne. In v skupini, zakaj se splača iti k birmi, je bil odgovor enak domala pri vseh: zato, da bomo končali verouk. Se pa je iz tega razvil zanimiv pogovor in smo na koncu prišli do ugotovitve, da fora vere ni v tem, da hodim k verouku in maši, temveč da v srcu sprejmem Boga. Ko smo prišli do tega, so me kar gledali, ne sicer vsi – nekaj fantov se je še naprej zafrkavalo, pri nekaterih pa sem prav videl, da jim je prišlo do živega. Kaj ti pomaga znati odgovoriti na 130 vprašanj, če v srcu misliš, da ni Boga? Sprehajali smo se tudi skozi filozofske dokaze za obstoj Boga in so se odzivali, so spraševali.«

Mladi s škofom Jurijem Bizjakom. FOTO: Patricija Gril

Vtisi udeležencev

Tjaša Marušič:

Mišljeno je bilo, da prideva skupaj z možem, ampak je zbolel, zato sem delavnico izvedla sama. Poročila sva se 30. septembra, poročil naju je gospod Slavko Rebec, ki naju je takrat prosil, da bi prišla na to srečanje in povedala nekaj o najini poti skozi različna obdobja – od birme do najine skupne poti, kako sva se spoznala v diskoteki, ko si nisva mislila, da bova tam našla svoja življenjska sopotnika. Toda Bog ima svoje načrte. Zdaj sva se po petih letih poročila in malo tega veselja sem želela deliti tudi z birmanci.

Ivana iz Divače in Ajda iz Vremske doline:

Prišli sva skupaj in v sklopu verouka, tudi z namenom, da malo vidiva okolje, saj se želiva vpisati na Škofijsko gimnazijo Vipava. Veselili sva se delavnic in ostalega dogajanja, pa tudi možnosti spoznati nove ljudi.

Miha Mlekuž, Šempeter pri Gorici:

Povabil nas je župnik in se mi je zdelo, da bo zabavno in da bom spoznal ogromno novih ljudi, hkrati pa tudi videl stare prijatelje.

Murskosoboški ministranti romajo na Primorsko

Danes se odvija tudi 7. škofijsko romanje ministrantov Škofije Murska Sobota, ki ga pripravlja tamkajšnji Škofijski odbor za ministrante. Ministranti in ministrantke so tokrat romali v Škofijo Koper.

Srečali so se tudi ministranti ljubljanske nadškofije

Že tradicionalni škofijski ministrantski kviz za ministrante iz Nadškofije Ljubljana pa se je odvijal v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Po skupnem srečanju v cerkvi so se ministrantske skupine pomerile v kvizu za dve starostni skupini in malem nogometu, druženje pa se je sklenilo z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad.

Še nekaj fotografij Patricije Gril s srečanja birmancev Škofije Koper:

Na delavnici s. Irene Jurgec so se mladi zelo zabavali.

Eksorcist Janez Kavčič.

Kemijska delavnica.

1/16