Vse polno jih je. Na plano prihajajo z večernim mrakom, v deževnih dneh pa jih lahko srečamo tudi podnevi. Vlaga je njihov zaveznik, zato jih ob dolgotrajnejšem suhem in vročem obdobju skorajda ne opazimo. Na vrtu niso ravno izbirčni, saj jim tekne vse, od krompirja, kapusnic in solate, na okrasnem vrtu pa prisegajo na žametnice in velike liste hoste. Naravnost obožujejo baziliko, ki jo objedo do tal, da po končani pojedini o rastlini ni ne duha ne sluha. Zelo radi se zadržujejo na kompostniku, kjer se hranijo z razkrajajočimi organskimi odpadki. Vsejedi so, kar pomeni, da jim tekne rastlinska hrana in tudi meso. Značilen zanje je tudi kanibalizem. Pohojenega ali drugače poškodovanega z veseljem pospravi kar njegov vrstnik.

Na peščenem kolovozu, ki pelje nedaleč od naše hiše, sem naletel na povoženo sekuljo ali navadno žabo. V oči mi je padel rdeči lazar, ki se je na njej mastil s svežim mesom. Nisem ga zmotil pri požrtiji, pač pa sem nadaljeval pot. Ob povratku sem prever...