Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej
Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej
Založba ZRC je izdala knjigo Marije Stanonik Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej 1515–1918.
Prva svetovna vojna; avstro-ogrski položaji na Batognici.
Inštitut za slovensko narodopisje je izdal knjigo Marije Stanonik Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej 1515–1918.
Njen zgodovinski kontekst se nanaša na čas, ko je bila večina slovenskega etničnega ozemlja od okrog leta 1500 do poraza Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni 1914–1918 pod habsburško dinastijo. Uokvirjajo jo prve tiskane vrstice iz slovenske puntarske pesmi v kmečkem uporu leta 1515, kar pomeni, da je zgodnejša od Trubarjevega Abecednika in Katekizma (1550), do pesmi o tragičnem uporu slovenskih črnovojnikov v Judenburgu leta 1917 z Antonom Hafnerjem na čelu, ki so ga tam zaradi upora ustrelili.
Spregledani Vid Ambrožič je napisal 270 pesmi
Uvodno poglavje orisuje pesnjenje na vojne in vojaške teme prvih pet stoletij, sicer pa se knjiga osredotoča na pet let prve svetovne vojne.
Nanjo se je odzvalo vsaj 70 različnih avtorjev z okroglo tisoč pesmimi. Njihovo geografsko obzorje sega na bojišča južne in vzhodne Evrope. Vanjo nas uvajajo pesmi in ilustracije o vojaškem drilu v letih 1911–1914 v Celovcu. Njihov avtor Jernej Petkovšek je bil, ne da bi še kdaj videl dom, naravnost iz nje poslan na fronto in v Galiciji umrl že drugi mesec prve svetovne vojne.
Doslej popolnoma spregledan Vid Ambrožič je zdržema preživel sedem let v vojaški suknji, najprej tri leta kot nabornik in nato kot vojak na fronti. O vsem tem je napisal okrog 270 pesmi. Leta 1917 se v njih kot strašljiv motiv pojavlja lakota, ki je tudi spravila na kolena avstro-ogrsko vojsko in cesarja.
Kot pika na i je avtorica objavila pesem, ki je prišla na dan tik pred zdajci in dokumentira odločilno bitko: 133 dni nepretrganega bojevanja med avstro-ogrsko in rusko vojsko za Premišel, t. j. današnji južno-poljski Przemyšl.
Prva svetovna vojna; ustrelitev trgovca Franca Petriča na ljubljanskem Suhem bajerju na Rakovniku 2. 11. 1915.
70 različnih avtorjev z okroglo tisoč pesmimi z bojišč
Statistika našteva okrog 70 različnih avtorjev z okroglo tisoč pesmimi z bojišč, iz južne in vzhodne Evrope, po abecedi: Soška fronta, Doberdob, in po abecedi: Avstrija (Tirolska fronta), Albanija, Češka, Italija, Madžarska, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Srbija.
Knjiga je začela nastajati s spominom na konec prve svetovne vojne, končuje pa se s spominom na obletnice požiga Narodnega doma v Trstu, krivično začrtano rapalsko mejo, ki se je za dve desetletji kruto zajedla v notranjost slovenskega etničnega ozemlja, in usodni koroški plebiscit, vse leta 1920.
Edina svetla pridobitev je bila priključitev Slovenske krajine, današnjega Prekmurja tedanji Jugoslaviji oziroma današnji Sloveniji.
Foto: arhiv Družine